“Na širokih sindikalnih ramenih” – Iz novega priročnika za sindikalne zaupnike ter zaupnice

15. 4. 2021

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo pred kratkim izdali nov sindikalni priročnik z naslovom Moj sindikat ‒ moja organizacija, Priročnik za sindikalne zaupnike v ZSSS. Gre za posodobljeno izdajo izjemno uspešnega priročnika, ki je prvič izšel leta 2013. V prvi vrsti je, kot že ime pove, namenjen predvsem sindikalnim zaupnikom ter zaupnicam znotraj mreže ZSSS, ki ga lahko naročijo na spodnji povezavi. Dobrodošlo čtivo pa bo 90 strani dolg priročnik tudi za vse tiste, ki jih tako ali drugače zanimajo teme, povezane s sindikati in delavstvom.

Priročnik se v 14 poglavjih dotika različnih tem, povezanih s sindikalizmom in delavstvom. V uvodih poglavjih je pojasnjen pravni okvir za delovanje sindikatov in njihov zgodovinski razvoj, ki je v času neoliberalizma vse bolj pozabljen, pa zato nič manj pomemben za razumevanje (zgodovinske) vloge sindikalnih organizacij. Priročnik nudi tudi koristne odgovore na različna vprašanja, kot so, kaj je sindikat, kako organiziramo sindikat pri delodajalcu, kakšno pomoč lahko nudijo strokovne službe ZSSS, kako komunicirati z javnostjo, kakšno je varstvo pravic sindikalnih zaupnikov, kaj je svet delavcev, kdaj je sindikat reprezentativen in podobno

Ob tej priložnosti pa objavljamo enega od uvodnih tekstov, ki sta ga prispevala Gregor Inkret in Matej Klarič, sicer sodelavca Delavske enotnosti oziroma ZSSS. O tem, zakaj smo vsi, ki smo del sindikalnega gibanja, v dobri družbi, in o širokih sindikalnih ramenih, na katerih stojimo.


Na širokih sindikalnih ramenih

[…]
Kam so šli na večer, ko je bil
dograjen kitajski zid,
njegovi zidarji? Veliki Rim
je poln slavolokov. Kdo jih je postavil? Nad kom
so triumfirali cezarji? Ali je imel toliko opevani Bizanc
za svoje prebivalce res le palače? Celo v pravljični Atlantidi
so v noči, ko jo je zalilo morje, utapljajoči se klicali svoje sužnje.
Mladi Aleksander je osvojil Indijo.
On sam?
[…]

Iz pesmi Vprašanja beročega delavca Bertolta Brechta. Objavljeno v Bertolt Brecht, Pesmi,
Založba Drava, Celovec 1991, prevod Ervin Fritz.

Vsi, ki smo del sindikalnega gibanja, predvsem pa sindikalni zaupniki in zaupnice, ki opravljajo ključno delo na terenu, v podjetjih, v prvih sindikalnih vrstah in ki jim je namenjen ta priročnik, smo v dobri družbi. Stojimo namreč na ramenih vseh – žensk, moških, aktivistk, aktivistov, sindikalistk, sindikalistov različnih ozadij, generacij, narodnosti, barve kože, zgodovinskih obdobij – ki so se skozi zgodovino – na različnih koncih in krajih sveta – tako ali drugače borili za blaginjo delavk in delavcev ter to pogosto plačali tudi z življenjem. Pot delavskega boja je dolga in ovinkasta. Od industrijske revolucije, prvih nezakonitih delavskih organizacij iz 18. stoletja, od časa, ko so veliko delali tudi otroci, boja za osemurni delavnik, burnih delavskih protestov v ZDA, na podlagi katerih danes prvega (in pri nas tudi drugega) maja praznujemo praznik dela, do širše uveljavitve številnih delavskih pravic v Evropi oziroma na Zahodu po drugi svetovni vojni, do vzpona neoliberalizma in današnjega razmaha prekarnih, negotovih, nestabilnih, nestalnih oblik dela, ki določajo predvsem življenja mladih.

Zgodovina sicer največ pozornosti po navadi namenja vladarjem, predsednikom in drugim vplivnim posameznikom ter mogočnežem, toda družbo odločilno soustvarjamo tudi tisti, ki jih zgodovinski učbeniki načeloma redkeje opazijo, to pa so množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi. Boriti se za delavske pravice, zahtevati višje plačilo, boljše delovne pogoje, dostojno delo in spodobno življenje, opozarjati na kršitve vseh vrst, nuditi sodelavkam in sodelavcem pomoč in podporo, ko se ti znajdejo v stiski, zavzemati se za pravičnejšo, enakopravnejšo in bolj solidarno družbo, biti sindikalno aktiven na splošno pomeni – spreminjati svet.

Treba pa je povedati, da to ni lahko ali enostavno delo, tudi danes ne. Živimo namreč v hitro spreminjajočem se svetu, ki je nasičen z informacijami, podatki in komunikacijo vseh vrst. V svetu, kjer so delavske pravice ob vedno večji moči kapitala zelo na udaru. V svetu, kjer smo priča skorajda neslutenemu razvoju sodobne digitalne tehnologije, ki pa nam je še ni uspelo obrniti delavkam in delavcem v prid, da bi si z njo bistveno olajšali delo in življenje. Živimo v času, ko so na pohodu skrajneži vseh vrst, in živimo v svetu zidov in ograj na mejah ter v glavah. V svetu, v katerem je prekarnost pravilo in ne več izjema ter se kot taka od zunaj zažira v delavske pravice in v sindikalno organiziranje.

Živimo v času, ko že čutimo tudi posledice podnebnih sprememb in okoljske krize, ki počasi, a zanesljivo spreminjajo okolje, naravo in družbo, kot smo jo poznali, in živimo v svetu velikih razlik med tistimi, ki imajo veliko, in onimi, ki imajo malo. Živimo v času velikega individualizma, ko delavske organizacije lovimo ravnotežje nad prepadom med skupnostnim delovanjem v sindikatih in ideologijo neoliberalizma, ki razbija družbo in jo tako hromi za skupnostne, solidarnostne akcije. Temu se je nujno, a vse težje upirati.

Našteto pa v nobenem primeru, nikoli in nikdar ne sme biti razlog za obup ali slabo voljo. Nasprotno, naj nam služi kot spodbuda za naprej, da ne ostanemo na mestu in da gremo v akcijo. Naj nam bodo na začetku omenjena dragocena sindikalna dediščina ter široka delavska ramena tistih, ki so se borili pred nami, na katera se lahko povzpnemo, v navdih in kot pomembna zaloga energije za prihodnje aktivnosti, podvige in boje. V časih, ki prihajajo, bodo morali imeti sindikalisti in sindikalistke, da se bodo lahko uprli prevladi kapitala in vse bolj avtoritarnim težnjam ter se spoprijeli z izzivi časa, toliko več znanja. Naj bo priročnik za sindikalne zaupnike in zaupnice, ki je pred vami, pomembno orodje na tej poti ter dragocen pripomoček za sindikalno delo. Ne pozabimo, da k naši moči in uspehu poleg solidarnosti in enotnosti namreč pomembno prispeva tudi znanje.

Gregor Inkret in Matej Klarič

Svoj izvod priročnika lahko sindikalne zaupnice in zaupniki naročite TUKAJ (če vam povezave ne odpre takoj, jo najprej nekajkrat osvežite). Vabljeni k branju!

Share