Odpravimo nasilje in nadlegovanje v svetu dela – Poziv k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela

25. 11. 2020

Ob mednarodnemu dnevu boja proti nasilju nad ženskami smo na ZSSS ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Vlado Republike Slovenije pozvali k ratifikaciji Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 109 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Tveganje za nasilje in nadlegovanje se v kriznih časih poveča, na to nas opominja tudi izbruh novega koronavirusa. V času ukrepov, uvedenih za zajezitev širjenje virusa, ko družine ostajajo doma, se je povečalo nasilje v družini in v partnerskih odnosih ter na delovnih mestih. Še zlasti se je povečalo število napadov na delavce, ki delajo v prvih bojnih vrstah, kot so zdravstveni delavci in oskrbovalci, prevozniki, čistilci in zaposleni v trgovinah, med njimi je veliko žensk. Po podatkih Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) iz leta 2012 je 11 odstotkov žensk v EU doživelo spolno ali/in fizično nasilje na delovnem mestu, 16 odstotkov žensk pa je poročalo, da so najbolj resno nasilje, ki ga ni povzročil partner, doživele v službi.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ministrstvo za delo in vlado pozivamo, naj nemudoma pričneta s postopkom ratifikacije Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Mednarodna organizacija dela je junija 2019 sprejela Konvencijo št. 190. Konvencija je prvi mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v povezavi z delom. Skupaj s Priporočilom št. 206 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela zagotavljata skupen okvir za ukrepanje in edinstveno priložnost za oblikovanje prihodnosti dela, ki temelji na dostojanstvu in spoštovanju. Konvencija potrjuje, da ima vsakdo pravico do delovnega mesta brez nasilja in nadlegovanja. Poleg tega vključuje prvo mednarodno definicijo nasilja in nadlegovanja v svetu dela, vključno z opredelitvijo nasilja na podlagi spola.

Konvencija opredeljuje, da lahko »nasilje in nadlegovanje v svetu dela pomenita kršitev ali zlorabo človekovih pravic in da nasilje in nadlegovanje ogrožata enake možnosti ter sta nesprejemljiva in nezdružljiva z dostojnim delom«. »Nasilje in nadlegovanje« sta opredeljena kot vedenje, ravnanje ali grožnje, »katerih učinek ali namen je povzročiti ali verjetno povzročiti fizično, psihološko, spolno ali ekonomsko škodo.«

Covid-19 spolnega nadlegovanja ni odpravil, temveč se je ta preselil na svetovni splet. Tehnike nadzora, ki jih uporabljajo delodajalci za spremljanje dela zaposlenih, (spolnim) nadlegovalcem ponujajo nova orodja s katerim lahko grozijo, ustrahujejo in zlorabljajo zaposlene ženske. Delo od doma in ostajanje doma ni varno za delavce in delavke, ki jim grozi nasilje v družini. Ukrepi, sprejeti za zajezitev pandemije, vplivajo na ekonomski položaj, še zlasti žensk. S tem se povečuje izpostavljenost žensk tveganju za ekonomsko nasilje in zlorabe.

Ratifikacija bo brez dvoma še en mejnik pri obvladovanju psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu in bo pripomogla k grajenju spoštljivih odnosov v delovnih okoljih. Vsak delavec in delavka ima pravico do dela v delovnem okolju brez strahu pred nasiljem in nadlegovanjem!

Države članice Evropske unije so danes, bolj kot kadarkoli, odgovorne za zaščito delavk in delavcev pred vsemi oblikami nadlegovanja in nasilja.

Ratifikacija konvencije bi pomenila, da se Slovenija uvršča med prve države, ki so se zavezale boju s to razširjeno obliko kratenja človeških pravic žensk na delovnem mestu, pa tudi širše na spletu in doma.