Novim bojem in podvigom naproti! Lidija Jerkič in Boštjan Medik v nov mandat z visoko podporo delegatk in delegatov

4. 10. 2022

Danes je v hotelu Mons v Ljubljani potekal 9. kongres ZSSS, na katerem smo izvolili novo staro vodstvo ter obravnavali in sprejeli program naše organizacije ter druge programske dokumente, med drugim poročilo o delu ZSSS v preteklem mandatnem obdobju in poročilo nadzornega odbora. Na dnevnem redu pa so bile tudi spremembe statuta naše organizacije. In še, kot se za tak dogodek spodobi, marsikaj drugega …

Na začetku, v uvodnem delu kongresa smo slišali več govorov, potekal pa je tudi kratek kulturni program, za katerega so poskrbeli sijajni glasbeniki Vlado Poredoš, Primož Siter in Eva Vene. Med govorci pa so bili minister za delo Luka MesecLiina Carr, konfederalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (Etuc), Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije kot predstavnik reprezentativnih sindikalnih central, Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, Mladen Novosel, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Hrvaške kot predstavnik Regionalnega sindikalnega sveta Solidarnost (RSS Solidarnost), in seveda najprej še stara, zdaj pa že nova stara predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Kongresa se je udeležilo tudi več drugih gostov iz sindikalnih in tudi delodajalskih vrst, med drugim dolgoletni predsednik ZSSS Dušan Semolič in nekdanji generalni sekretar ter dolgoletni sodelavec ZSSS Pavle Vrhovec. Na naše povabilo na kongres so se odzvale tudi mednarodne sindikalne organizacije in sindikalne centrale iz držav nekdanje Jugoslavije, s katerimi smo pred dobrim desetletjem skupaj ustanovili RSS Solidarnost, in sicer Zlatko Cvetovski, Mikjo Stojanovski in Igor Kitanovski iz Zveze sindikatov Makedonije, Jakim Nedelkov in Zoran Dionisijev iz Konfederacije svobodnih sindikatov Makedonije, Zoran Mihajlović iz Zveze svobodnih sindikatov Srbije, Miloš Miljković iz Združenih sindikatov dejavnosti – Neodvisnost, Mladen Novosel in Dijana Šobota iz Zveze svobodnih sindikatov Hrvaške, Selvedin Šatorović in Fikret Alić iz Konfederacije svobodnih sindikatov Bosne in Hercegovine, pridružil pa se nam je tudi predstavnik največje avstrijske sindikalne centrale ÖGB in sindikalni prijatelj ZSSS Blaž Gyoha.

V preddverju kongresa si je bilo mogoče ogledati tudi mini razstavo, posvečeno osemdesetletnici Delavske enotnosti, vašega in našega glasila ZSSS.
9. kongres ZSSS smo sicer otvorili z Internacionalo, slavno delavsko himno, ki jo je sijajno odpela Eva Vene.

Sindikati bomo zraven

Minister za delo Luka Mesec je dejal, da nove družbene pogodbe ne more biti brez sindikalnega gibanja. Spomnil je, da je ob nastopu funkcije obljubil, da bo vedno na strani dela, stvari pa se po njegovem lepo premikajo v to smer, zdaj ko je znova vzpostavljen socialni dialog. Potrudil se bom, da boste sindikati vedno za pogajalsko mizo, ko bomo odločali o ključnih razvojnih zadevah te države, je napovedal in poudaril, da nove družbene pogodbe brez sindikalnega gibanja tako ali tako ne more biti.

Mesec je kot skupno poslanstvo poudaril še, da je treba ljudem dati moč videti, da se stvari da spremeniti, na tak način namreč lahko postanejo aktivni sindikalisti in državljani. »Verjamem v naš socialni model,« je poudaril, saj da je postavljen tako, »da vsi uživamo v delovnih razmerjih dostojne delovne pravice, res pa je, da imamo kup težav.« Tako je denimo opozoril na le še približno 30-odstotno sindikaliziranost delovne sile pri nas. Vedno več je prekarnosti, netipičnih oblik dela, migrantskega dela, socialnega dampinga in zato izkoriščanja, je še pripomnil. »Sindikati so zato nujni, ker odpirajo široko polje skupnega delovanja. Pred nami je ogromen, skupen cilj, za katerega si bomo prizadevali, da ga dosežemo skupaj z vami. Zagotavljam vam, da vam bom dal vsa orodja, ki so mi na voljo, da skupaj dosežemo večjo socialno pravičnost, je še dejal minister.

 

Za boljši jutri se je treba boriti tudi v Evropi

Zbrane je nagovorila tudi konfederalna sekretarka Etuca Liina Carr, ki je pozvala, da morajo biti sindikati zelo pozorni in pripravljeni, da se borijo ob vsaki priložnosti. Kot je opozorila, pa se v boju za pravice doma ne sme pozabiti, da se je treba za boljši jutri boriti tudi v Evropi. »Kar se zgodi v Bruslju, pride nazaj sem,« je bila jasna.

Smo v novem problematičnem obdobju visoke inflacije in energetske krize. Delavke in delavci imajo težave s plačevanjem računov za ogrevanje in elektriko, mnogi so se prisiljeni odločati med tem ali bodo jedli ali pa jim bo doma toplo, je dodala sindikalistka Carr. »Zahtevamo zvišanje plač v boju proti draginji, zahtevamo dostojne plače, saj ljudje pod pragom revščine ne bodo mogli preživeti zime. Vlade nacionalnih držav in Evropska unija morajo nadaljevati svoje krizne programe, potrebujemo pa tudi reformo energetskega trga.«

 

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj pa je povedal, da je ZSSS od nastanka države ključno vplivala na učinkovitost boja za pravice delavk in delavcev. Na prehodu v demokracijo je po njegovem na določen način predstavljala standard, ki ga je treba doseči, in zgled, kako se da z dobro organiziranostjo okrepiti akcijske sposobnosti sindikalnega gibanja.

 

Brez angažmaja bomo utonili v pozabo

»Pandemija koronavirusa nas je izredno prizadela. Veliko ljudi je umrlo, še veliko več jih je bilo prizadetih zaradi gospodarskih posledic koronakrize, precej pa jih je še povečalo svoje bogastvo. Ne samo vojna na pragu Evrope, poteka tudi energetska vojna, v okviru katere nekdo kuje dobiček na račun vseh drugih, delavk in delavcev. Vsi imamo koristi od interventnih zakonov, ki jih sprejemajo vlade, a moramo vseeno biti odločni v prizadevanjih za socialni dialog, za trdna in neizprosna pogajanja z delodajalci. Toda ali res moramo mirno opazovati kako kapitalisti brez sramu nadaljujejo s kovanjem dobičkov? Nikakor ne, edini način, da se temu zares upremo, je z bojem, delavskim bojem za višje minimalne in nasploh za višje plače. Brez akcij na terenu, brez angažmaja na ulici pa bomo utonili v pozabo. Nujno se moramo aktivno boriti za skupno prihodnost, vsi skupaj,« je dejal hrvaški sindikalist Mladen Novosel, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Hrvaške (SSSH).

 

»Od kongresa do kongresa se premikamo za preverjanje svojih stališč in delovanja. To bomo izvajali v skladu s programom, ki ga predstavlja kongres. Veliko stvari bo težkih, čakajo nas tudi izzivi, ki niso neposredno povezani z vprašanjem energetske krize. Z njo se bomo lahko učinkovito spopadali le, če bomo solidarni, akcijsko aktivni, prisotni na terenu in ne bomo metali polen drug drugemu pod noge. Verjamem v dialog, v pogovor, v konsenzualne dogovore, verjamem pa tudi v akcijo. Sindikati dejavnosti, upam, da se v tem strinjamo. Sindikati pa nismo samo vodstvo, uprava in sekretarji, temveč predvsem članstvo, vsi ki ste dejavni tako na terenu kot pri nas v ‘hiši’. Kongres odpiram z besedami: Solidarno, za socialno pravičnost,« pa je med drugim povedala Lidija Jerkič.

 

Sprejetih več programskih dokumentov

V drugem delu kongresa – na čelu delovnega predsedstva je bil Tone Rozman (v sredini) – je bil na dnevnem redu predlog novega statuta ZSSS, poročilo o delu v preteklih petih letih, ki jih je predsednica ZSSS opisala kot nepredvidljive in negotove, v katerih so se spreminjali tako pogoji dela kot tudi pogoji življenja, in potem končno tudi volitve predsednice ZSSS, generalnega sekretarja, nadzornega odbora in statutarne komisije ZSSS.

 

Takole je potekalo samo glasovanje.

 

Še pred razglasitvijo rezultatov je Lidija Jerkič podrobno in izčrpno predstavila programske usmeritve ZSSS za naslednje mandatno obdobje med letoma 2022 in 2027 in pri tem pripomnila, da ni pristašica preveč natančnega določanja programa oziroma ciljev, povezanih z njim, saj potem hitro pride vmes kaj nepričakovanega, kot je bil denimo pred dobrima dvema letoma novi koronavirus, kar nato hitro spet vse skupaj poruši. Med sindikalnimi tematikami, ki bodo v pomembne v (bližnji) prihodnosti, pa je omenila nove oblike dela, predvsem delo prek spletnih platform, ki postaja vse pogostejše in se širi na čedalje več dejavnosti. Med drugim je izpostavila tudi pomen izobraževanja za članice in člane ZSSS, poudarila je nujen sprejem Bele knjige o prihodnosti dela in socialni varnosti ter razmišljala o vpeljavi pravice do odklopa. »Lahko, da bomo zgrešili cilj. Zagotovo pa ga bomo, če niti poskusili ne bomo,« je dodala na koncu. Po nekaterih replikah so bile programske usmeritve naposled sprejete.

 

Novo staro vodstvo

Štetje oddanih glasov pa je pokazalo, da sta bila kot edina kandidata Lidija Jerkič za predsednico ZSSS in Boštjan Medik za generalnega sekretarja ZSSS izvoljena brez večjih težav, uspešno pa sta bila na novo določena tudi nadzorni odbor in statutarna komisija ZSSS. V prvega so bili izvoljeni Milena Modrijan, Erika Brnot, Tatjana Luskar, Branislav Dimič in Roman Tori, v statutarni komisiji pa so po novem Saška Kiara Kumer, Maja Konjar, Barbara Kozina, Robert Šalamon in Dušan Verbovšek.

Delegati in delegatke 9. kongresa ZSSS so z 69 glasovi za in 14 glasovi proti podprli Lidijo Jerkič, z 72 glasovi za in 12 proti pa Boštjana Medika.

 

Lidija Jerkič je ob ponovni izvolitvi povedala, da si ni želela še ene kandidature za zelo odgovorno funkcijo predsednice ZSSS. Dejala je, da ta ni lahka, sploh če si mečemo polena pod noge in iščemo dlake v jajcu. »V preteklem obdobju smo naredili veliko. Nikoli ne bomo naredili vsega, vsi pa delamo v najboljši veri in z najboljšimi nameni, in sicer najbolje, kot znamo.« Sindikate dejavnosti je pozvala, naj pomagajo pri skupnem delu in ne nagajajo, ter se zahvalila za zaupanje, rekoč, da upa, da ga bo lahko upravičila. Boštjan Medik pa se je zahvalil organizacijski ekipi, sodelavkam in sodelavcem ZSSS, ki je poleg svojega rednega dela kongres tudi pripravila, in vsem tistim, ki so glasovali zanj, zavedajoč se, kot je povedal, odgovornosti, ki mu jo nalagajo prejeti glasovi, pa tudi veselja z nadaljnjimi izzivi. Zahvalil se je še Lidiji Jerkič za, kot je dejal, profesionalno in nesebično držo v preteklem mandatu. Med drugim pa je povedal še, da ga pri razmišljanju o prihodnjem mandatu določene stvari navdajajo z optimizmom, druge pa skrbijo, v vsakem primeru pa nas po njegovem mnenju v prihodnosti čaka težko in zahtevno sindikalno delo. »Vem pa, da ga bodo naši sodelavci in sodelavke s svojo strokovnostjo in predanostjo zmogli opraviti,« je poudaril. Ob izvolitvi pa je izpostavil tudi zavedanje odgovornosti do predhodnikov, ki so gradili ZSSS.

 

Novemu staremu vodstvu ZSSS iskreno čestitamo, zdaj pa novim bojem in podvigom naproti!

Vse fotografije Boštjan Tacol

Ne prezrite tudi:

Programski dokumenti

Fotogalerija

 

Share