Pišemo o dostojni starosti: kaj pomeni pokojninska vrzel med spoloma?

6. 11. 2019

Eden od kazalcev razlik v ekonomskem položaju ter glede enakih možnosti žensk in moških so tudi pokojnine. Te so za veliko večino starejših edini in najpomembnejši vir dohodka. Ženske v povprečju živijo dlje kot moški, vendar imajo manj prihrankov in premoženja, obenem pa prejemajo nižje pokojnine. Zato so v starosti izpostavljene višji stopnji tveganja revščine. Ženske so primarne skrbnice v družinah, saj najprej skrbijo za otroke in gospodinjstvo, nato za starejše družinske člane in pogosto v starosti še za partnerja. Na stara leta se, kot pišemo v oktobrski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Dostojna starost, nemalokrat znajdejo same v enočlanskem gospodinjstvu s prenizkimi dohodki za dostojno življenje.

Pokojninska vrzel med spoloma (PVS v odstotkih):

Ko govorimo o pokojninski vrzeli med spoloma, presojamo razliko med povprečnimi pokojninami žensk in moških. Pokojnine moških in žensk se med državami močno razlikujejo, vendar imajo v vseh 28 državah članicah Evropske unije ženske nižje pokojnine kot moški. Leta 2017 je po podatkih Evropske komisije v EU-28 pokojninska vrzel med upokojenimi ženskami in moškimi, starimi med 65 in 79 let, znašala 36 odstotkov, v Sloveniji pa 14,2 odstotka. V Luksemburgu (43 odstotkov), na Malti (46 odstotkov), Nizozemskem (43 odstotkov) ter na Cipru in v Avstriji (41 odstotkov) je pokojninska vrzel med spoloma znašala več kot 40 odstotkov, manjša od 10 odstotkov pa je bila le na Danskem (7 odstotkov), Slovaškem (9 odstotkov) in v Estoniji (3 odstotki). Graf prikazuje, da je pokojninska vrzel med spoloma v EU-28 tudi bistveno večja kot plačna vrzel, In sicer več kot dvakrat večja. Razlog za to je v tem, da ženske v aktivni dobi v povprečju delajo manj ur in dosežejo manjše število let pokojninske dobe ter so v primerjavi z moškimi slabše plačane. Ker večina pokojninskih sistemov temelji na vplačanih prispevkih, se vse to odraža v slabšem gmotnem položaju žensk v starosti. Današnje pokojnine odsevajo tudi dolgoročne strukturne spremembe, vsakokratne pokojninske reforme in gospodarske razmere, na primer preteklo gospodarsko in finančno krizo.

Plačna in pokojninska vrzel med spoloma v EU-28 (v odstotkih), starost 65–79 let, v 2017

Pokojninska vrzel med spoloma je povezana s številnimi dejavniki. V grobem jih lahko razdelimo v dve skupini – v prvo uvrščamo dejavnike, povezane z osebno delovno zgodovino posameznika oziroma posameznice, v drugo pa dejavnike, povezane s pokojninskim sistemom.

Dejavniki, ki vplivajo na pokojninsko vrzel med spoloma

Osebna delovna zgodovina posameznika	Pokojninski sistem
Leta v zaposlitvi oziroma dosežena pokojninska doba Ženske v EU v povprečju oddelajo manj let v plačani zaposlitvi, saj imajo več kariernih prekinitev, večinoma zaradi skrbi za otroke ter bolne in starejše družinske člane	Nadomestilo za čas kariernih prekinitev Npr. priznanje pokojninskih pravic za čas oziroma obdobje zgodnje skrbi za otroke; za čas skrbi za starejše družinske člane
Oblike dela in delovni čas Ženske pogosteje kot moški delajo krajši delovni čas ter v nestabilnih, začasnih, prekarnih oblikah dela	Prerazdelitev pokojnin Prerazdelitev pokojnin v korist zaposlenih z najnižjimi dohodki
Plačilo Plače žensk so v povprečju nižje od plač moških	·       Indeksacija pokojnin Usklajevanje pokojnin z inflacijo oziroma z rastjo cen življenjskih potrebščin ·       (Različna) upokojitvena starost za ženske in moške

Prirejeno po Evropski komisiji

Odločitve posameznika/ice na trgu dela (te so lahko posledica gospodarskih, družbenih ali družinskih razmer ter kulturno določenih družbenih vlog žensk in moških), na primer odločitev za delo za krajši delovni čas ali/in prekinitev delovne aktivnosti zaradi nege otroka, bolnih ali starejših družinskih članov, delo v prekarnih oblikah (npr. delo prek pogodb civilnega prava), vplivajo na obseg in višino pravic iz pokojninskega sistema. Nižje pokojnine žensk so tudi odraz različnih vrst strukturne neenakosti: horizontalne in vertikalne segregacije trga dela, nizkega vrednotenja feminiziranih dejavnosti in poklicev, skrbstvenega dela, ki je še vedno v večji meri na ramenih žensk. Ženske se zaradi skrbstvenih obveznosti pogosteje odrečejo pomembnim, vodstvenim položajem ter sprejmejo manj zahtevna in slabše plačana dela.

Reforme pokojninskih sistemov (tudi pri nas) gredo v smeri vse večje povezave med vplačanimi prispevki in pravicami posameznika/ce iz pokojninskega sistema. To zmanjšuje solidarnost in prerazdelitev v korist tistih z nizkimi dohodki, med katerimi je veliko žensk. Poleg tega se osredotočenost vse bolj premika iz prvega pokojninskega stebra na drugi in tretji pokojninski steber. S tem povečujemo odgovornost posameznika za ekonomsko neodvisnost v starosti. To v slabši položaj prav tako postavlja tiste z nizkimi dohodki, saj ob že tako nizkih plačah ne zmorejo varčevati še za starost. Pojavljajo pa se tudi izzivi iskanja možnosti za okrepitev prvega pokojninskega stebra in »kreditiranje« skrbstvenega dela. Na spolno pristranskem trgu dela je pokojninski sistem lahko pomembno sredstvo za blaženje neenakosti v pokojninah med spoloma.

Pokojninska vrzel med spoloma v Sloveniji v številkah

V Sloveniji je stopnja tveganja revščine starejših žensk med največjimi v Evropski uniji. Leta 2017 je stopnja tveganja revščine za moške nad 65 let znašala 10,4 odstotka (v EU-28 12,5 odstotka), za ženske pa dvakrat več, 20,9 odstotka (povprečje v EU-28 17 odstotkov). Za moške, starejše od 75 let, je ta znašala 10,5 odstotka (povprečje v EU-28 13 odstotkov) in za ženske v tej starostni skupini kar 26,5 odstotka (povprečje v EU-28 19,2 odstotka).

Stopnja tveganja revščine v letu 2017, v odstotkih
		EU-28	Slovenija
Starost 65+	Skupaj	15,0	16,4
	Moški	12,5	10,4
	Ženske	17,0	20,9
Starost 75+	Skupaj	16,7	20,4
	Moški	13,0	10,5
	Ženske	19,2	26,5
Vir: Eurostat, 2019

Kljub temu da Slovenija v zadnjih nekaj letih dosega visoko gospodarsko rast, več kot 40 odstotkov upokojenk in upokojencev prejema pokojnino, ki ne dosega praga tveganja revščine (letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je v letu 2018 znašal 7946 evrov oziroma 662 evrov na mesec (vir: SURS).

Zadnji predlog sprememb pokojninske zakonodaje, ki ga je vlada septembra 2019 tudi ob podpori socialnih partnerjev potrdila za obravnavo v državnem zboru in bo ob potrditvi pričel veljati v naslednjem letu, postopoma izenačuje lestvico za odmero pokojnine za moške in ženske na 63,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe. Pri tem je treba omeniti, da takšen odmerni odstotek za ženske velja že zdaj. Kot kompenzacijo za skrbstveno delo žensk pa vlada uvaja »materinski« bonus v višini 1,36 odstotka za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, vendar največ za tri otroke. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da s takšnim ukrepom omejuje »kompenziranje« neplačanega dela žensk zgolj na skrb za otroka, ne priznava pa dejavnikov, kot sta neformalna oskrba starejših, ki prav tako vpliva na vključenost žensk v plačano delo, ter neenak položaj žensk na trgu dela, ki se odraža tudi v vse večji plačni vrzeli med spoloma. Na to je opozoril tudi Odbor ZSSS za enake možnosti. Z vidika staranja prebivalstva in posledic, ki jih ta prinaša za trg dela in položaj žensk kot primarnih skrbnic za starejše, bi bilo tako smiselno, da bi bil v pokojninski zakon po vzoru »materinskega« bonusa vpeljan tudi ukrep oziroma bonus zaradi skrbi za starejše.

Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) kažejo, da več kot polovica (56,2 odstotka) vseh upokojenk in upokojencev prejema pokojnine do višine 700,00 evra, od tega 33,6 odstotka žensk in 22,6 odstotka moških. Pokojnine v znesku od 700,01 evra do 1400 evrov prejema 38,8 odstotka vseh upokojenk in upokojencev, od tega 20,8 odstotka moških in 18 odstotkov žensk. Pokojnine med 1400,01 evra in 2000,00 evra pa prejema 4,5 odstotka vseh upokojencev, od tega 1,6 odstotka žensk in 2,9 odstotka moških. Ob tem je povprečna starostna pokojnina moških avgusta 2019 znašala 667,46 evra, povprečna pokojnina žensk pa 656,64 evra.

Iz grafa o strukturi prejemnikov mogoče razbrati, da se ženske uvrščajo v spodnji del dohodkovne/pokojninske distribucije. Med vsemi, ki prejemajo pokojnino med 400,01 in 500,00 evra je kar 66,9 odstotka žensk in le 33,1 odstotka moških. Podobno je med tistimi, ki prejemajo pokojnino v višini med 500,01 in 600,00 evra, 64 odstotkov žensk in le 36 odstotkov moških. Ravno obratna slika pa nastane, ko pogledamo prejemnike in prejemnice najvišjih pokojnin. Med tistimi, ki prejemajo pokojnino v višini med 1400,01 in 1800,00 evra, je 63,8 odstotka moških in le 36,2 odstotka žensk.

Povprečna upokojitvena starost tako za moške kot ženske v Sloveniji po letih narašča, vendar za ženske hitreje, kar je posledica zadnjih pokojninskih reform. Ženske so se tako v letu 2012 v povprečju upokojile pri starosti 58 let in 2 meseca, v letu 2018 pa pri 60 letih in 6 mesecih. Moški so se v letu 2012 v povprečju upokojili pri starosti 61 let in 3 mesece, v letu 2018 pa pri starosti 62 let in 4 mesece.

Povprečna upokojitvena starost po spolu (2012–2018)

Leto	Ženske	Moški
2012	58	61
2013	58,5	61
2014	59	61
2015	59	61
2016	60	62
2017	60	62
2018	60,5	62

Vir: Zpiz

Še do nedavnega so moški v povprečju dopolnjevali daljšo pokojninsko dobo za starostno upokojitev kot ženske. V letu 2012 so se moški v povprečju upokojili s 37 leti in 3 meseci pokojninske dobe, ženske pa z dopolnjenimi 35 leti in 4 meseci dobe. Od leta 2016 pa je slika obratna. V letu 2018 je tako povprečna dopolnjena pokojninska doba za ženske znašala 38 let in 9 mesecev, za moške pa 37 let in 1 mesec.

Povprečna dopolnjena pokojninska doba po spolu

Leto	Ženske	Moški
2012	35	37
2013	36	38
2014	36	38
2015	37	38
2016	37	37,5
2017	37	36,5
2018	39	37

Vir: Zpiz

Irena Štamfelj

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!