Razlagamo in komentiramo: Pravice staršev v delovnem razmerju

16. 5. 2022

Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. Več vrst pravic pa so deležni tudi iz drugih naslovov.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) na več mestih ureja pravice staršev ugodneje in zagotavlja minimalne standarde njihovih pravic, ki morajo biti zagotovljeni.

1. ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše izmed varstva vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Prepoved je absolutna, delodajalec pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati ne glede na odpovedni razlog.

Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. Pravice, ki urejajo starševski dopust, in sorodne pravice so urejene v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1).

V tem času delodajalec ne sme izvesti nobene aktivnosti v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (vročiti odpovedi, povabiti na zagovor ipd.).

Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Ne glede na absolutno prepoved pa zakon dopušča izjemo, in sicer delodajalec lahko odpove pogodbo zaposlitvi po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (stečaj ipd.).

Sodna praksa se je jasno opredelila, da varstvo pred odpovedjo velja tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.

2. V zvezi z razporejanjem delovnega časa lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni 148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Mnogi starši se zaradi delovnikov ob vikendih ali popoldanskih izmen znajdejo v stiski, saj razporeditev posega v čas, ki bi ga sicer preživeli z otrokom, hkrati pa si morajo poiskati varstvo izven obratovalnih časov vrtcev in šol, kar jim pogosto povzroča dodatne stroške.

Razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje urejajo tudi nekatere kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v 41. členu določa, da dela na nedelje in praznike, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, ter na dneve, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, delodajalec ne sme naložiti:

  • delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti. Takšno delo se delavcu lahko omogoči na podlagi njegove izrecne pisne pobude, ki jo delavec lahko kadarkoli prekliče;
  • delavki, v času nosečnosti in še eno leto po porodu, oziroma ves čas, ko doji otroka;
  • enemu od delavcev ‒ staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo in ki živi sam z otrokom ter skrbi za njegovo vzgojo in varstvo.

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije ureja pravico varovanih kategorij v 12. členu in določa, da si mora delodajalec prizadevati, da delavcem ‒ staršem otrok do dopolnjenega 15. leta ‒ zagotovi lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti, predvsem pri izrabi letnega dopusta v času šolskih počitnic, pri odrejanju in opravljanju nadurnega ali nočnega dela ter pri prerazporejanju delovnega časa.

3. Skladno z omenjenim 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem. Delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati nadurnega dela ali dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka.

Enemu od delavcev – staršev, ki neguje in varuje otroka, mlajšega od sedem let, ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, in ki živi sam z otrokom, se sme naložiti, da opravlja nadurno delo ali delo ponoči, samo z njegovim pisnim soglasjem.

4. Ena od posebnosti je tudi način izrabe letnega dopusta. ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces. Pravice v zvezi z izrabo letnega dopusta torej niso absolutne, temveč pogojene, in tudi v tem primeru odvisne od soglasja delodajalca, ki pa mora svojo odločitev opreti na potrebe delovnega procesa.

Poleg že omenjenih pravic ZDR-1 nudi varstvo v zvezi s podatki o nosečnosti, prepovedjo del v času nosečnosti in v času dojenja, starševskim dopustom, pravico do odmora za dojenje, krajšega delovnega časa in pravico do dodatnega dneva dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let.

Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec kršitve v osmih dneh po vročitvi zahteve ne odpravi, lahko delavec zahteva sodno varstvo v 30 dneh po poteku roka za izpolnitev.

Če bi delodajalec delavcu, ki je varovana kategorija, vročil odpoved iz katerega koli razloga (izjema je dopuščena le s soglasjem inšpektorata v primeru izredne odpovedi in prenehanja delodajalca), mora delavec v 30 dneh od vročitve vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.

Navedeni roki so prekluzivni, kar pomeni, da z njihovim iztekom pravica delavca, da iztoži svojo pravico, ugasne.

Kristina Gomboc Nikolić, služba pravne pomoči ZSSS

*Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za dejavnost turizma in gostinstva Slovenije sta navedeni le kot primera podrobnejše ureditve pravic staršev s kolektivnimi pogodbami. Pravice staršev so urejene tudi v mnogih drugih kolektivnih pogodbah.


Kateri zakoni še urejajo pravice staršev?

Kot že omeni kolegica Kristina Gomboc Nikolić, so pravice staršev urejene tudi v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Običajno delavka in delavec zakon podrobneje spozna, preden oziroma ko se sreča z izkušnjo starševstva, saj ta opredeljuje pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinske prejemke. Za starševsko varstvo plačuje prispevek zavarovanec (delavka, delavec) in delodajalec.

ZSDP-1 pa ni edini zakon, ki ureja pravice, ki nastopijo ob/po oblikovanju družine. Otroški dodatek, subvencija za plačilo vrtca, subvencija malice itd. so npr. opredeljene v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo, opredeljene v ZSDP-1, so: dopust in z njim povezano nadomestilo materinsko, očetovsko in starševsko, ki se izplačuje v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znaša 100 odstotkov osnove za polno odsotnost z dela. Nadomestilo za delno odsotnost z dela je enako sorazmerno delu delne odsotnosti z dela. Izplačilo nadomestila, razen materinskega, za polno delovno odsotnost je navzgor omejeno.

Pogosto slišimo ali rečemo, da je ženska na porodniški, v resnici pa gre za materinski in starševski dopust. Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, razen v primeru rojstva nedonošenčka in traja 105 dni v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni obveznih.

V trajanju 30 dni je očetom namenjen očetovski dopust, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodelovali pri negi in varstvu otroka. Oče najmanj 15 dni izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta/starševskega dodatka, preostanek do 30 dni pa najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust podaljša za drugega ali vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 10 dni. Očetovski dopust se podaljša tudi v primeru posvojitve dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.

Starševski dopust, namenjen nadaljnji negi in varstvu otroka takoj po izteku materinskega dopusta, je namenjen materi in očetu, v trajanju 130 dni za vsakega od staršev (skupaj 260 dni) v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 30 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona; oče lahko na mater prenese vseh 130 dni starševskega dopusta. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Podaljša se tudi, ko starša ob rojstvu otroka že varujeta in vzgajata najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole in v primeru posvojitve več hkrati živo rojenih otrok ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka. Del starševskega dopusta, v trajanju največ 75 dni, lahko starša preneseta in izrabita do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.

Na tem mestu je potrebno omeniti Direktivo EU 2019/1158 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki bo v slovenski pravni red stopila 2. 8. 2022 in predstavlja minimalne standarde EU na področju enakosti med spoloma glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu. Direktiva spodbuja udeležbo žensk na trgu dela, enako porazdelitev odgovornosti za oskrbo in odpravo plačnih nesorazmerij. Večina držav članic nima plačanega očetovskega in starševskega dopusta. Direktiva določa minimalno obdobje starševskega in očetovskega dopusta; starševskega v trajanju štirih mesecev in očetovskega v trajanju 10 dni. Ker večina očetov starševski dopust prenese na matere, direktiva določa dva meseca neprenosljivega dela starševskega dopusta, da bi se očete spodbudilo k njegovi izrabi. Direktiva določa tudi pet dni oskrbovalskega dopusta, spodbuja prožno obliko izkoriščanja starševskega dopusta, ohranjanje stika z odsotnimi delavci in uvedbo pravice, da starši in oskrbovalci prilagodijo urnik dela svojim potrebam in delodajalcem predlagajo prožne oblike dela. Direktiva določa, da lahko države članice uvedejo ali ohranijo tiste določbe, ki so za delavce ugodnejše od tistih, ki jih določa direktiva. Tudi v Sloveniji imamo nekatere pravice, ki so za starše delavce ugodnejše od tistih, ki jih določa direktiva.

Poskusi vpeljave direktive v slovensko zakonodajo so bili konec februarja letos, ko je skupina poslancev v zakonodajni postopek vložila predloge novel štirih zakonov s področja socialne in družinske zakonodaje, eden od njih je bil tudi ZSDP-1. Glavni predlogi sprememb so bili: krajšanje očetovskega dopusta, povečanja števila dni starševskega dopusta, izraba pravice v obliki polne ali delne odsotnosti do 8. leta starosti otroka (prej do konca prvega razreda osnovne šole), pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, ki ga lahko izkoristita oba starša, zmanjšanje otroškega dodatka za 33 odstotkov, če otrok po zaključku osnovnošolskega izobraževanja ne nadaljuje izobraževanja v srednješolskih programih, izplačilo otroškega dodatka v naravi tri mesece, če Inšpektorat RS za šolstvo in šport po uradni dolžnosti obvesti pristojni center za socialno delo o uvedbi prekrškovnega postopka zoper starše učenca, ki iz neopravičljivih razlogov ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole.

Predlog novele zakona je bil vložen po skrajšanem postopku, brez splošne razprave in brez predhodno opravljenega socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Vloženi so bili še predlogi sprememb Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o urejanju trga dela. Na ZSSS smo se na težnje po spremembi socialne in družinske zakonodaje odzvali s svojimi stališči.

V začetku aprila bi moral državni zbor odločati o predlogu novele zakona ZSDP-1, a do odločanja ni prišlo, saj je bil vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma z referendumskim vprašanjem, ki se nanaša na vsebino predloga tega zakona.

Če se vrnemo na ZSDP-1 in pravice iz zavarovanja, so te poleg dopusta in nadomestila še:

  • pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva. Pravico ima eden od staršev ali druga oseba – rejnik/skrbnik, ki varuje in neguje enega otroka do tretjega leta starosti oz. če varuje najmanj dva otroka do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko obvezno prisotnost (najmanj 20 ur tedensko);
  • pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok. Pravico ima eden od staršev, ki zapusti trg dela zaradi varstva in nege štirih ali več otrok, mlajših od 18 let, s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka;
  • nadomestilo v času odmora za dojenje in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje. Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila pediatra do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega dela osnove, kot se izračuna za materinski dopust.

ZSDP-1 opredeljuje tudi družinske prejemke:

  • starševski dodatek: denarna pomoč staršem, ki negujejo in varujejo otroka, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do nadomestila po ZSDP-1. Pravico do dodatka ima mati 77 dni od rojstva otroka, po 77 dneh pa ima pravico pod enakimi pogoji eden od staršev, o čemer se starša pisno dogovorita. Pravica traja 365 dni od rojstva otroka, v primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka, otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se pravica podaljša. Dodatek se izplačuje mesečno, v letu 2022 znaša 421,89 eur;
  • pomoč ob rojstvu otroka: enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oz. potrebščin za novorojenčka, trenutno znaša 367,15 eur;
  • otroški dodatek: dopolnilni prejemek staršem za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, določen v nominalnih mejah. Znesek otroškega dodatka se poveča, kadar otrok živi v enostarševski družini (za 30 odstotkov) in če predšolski otrok, mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo (za 20 odstotkov). ZUPJS dodatno opredeljuje otroški dodatek ter njegovo višino. Pomembni so tudi drugi pravilniki in odredbe;
  • dodatek za veliko družino: letni prejemek družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Dodatek za veliko družino s tremi otroki v letu 2022 znaša 424,30 eur, za družino s štirimi ali več otroki pa 515,60 eur;
  • pomoč pri nakupu vinjete: eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50-odstotnega znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določene za drugi cestninski razred A;
  • dodatek za nego otroka: denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Dodatek za nego otroka znaša 107,42 eur, za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, pa 214,84 eur;
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek: prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.

O pravicah iz zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkih odloča krajevno pristojen center za socialno delo.

Patricija Vidonja, svetovalka za enake možnosti, starševstvo in socialna zavarovanja,

foto Suzi Kim/Unsplash

*Za natančnejše razumevanje področja starševskega varstva in družinskih prejemkov bralcu predlagamo pregled Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), kjer so zajete tudi nekatere podrobnosti, ki jih avtorica v prispevek ni vključila.

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitevizberite svoj sindikat in se včlanite!

Share