Naj bodo ukrepi usmerjeni k ljudem: Predlogi ZSSS za nov, šesti protikoronski paket

4. 11. 2020

Objavljamo predloge ZSSS za Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (PKP 6). Predlogi so bi danes posredovani predsedniku vlade, vladi in ministru za delo.

Iz medijev smo izvedeli, da bi naj vlada že pripravljala nov sveženj zakonodaje za ublažitev posledic epidemije COVID-19. Obžalujemo, da socialni partnerji, skladno z določili Pravilnika o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta Republike Slovenije, nismo bili o tem formalno obveščeni in povabljeni k aktivnemu sodelovanju. Spoštovanje socialnih partnerjev, priznavanje njihove aktivne vloge pri nastajanju tovrstnih ukrepov in skrb za pravočasen in učinkovit socialni dialog promovira tudi Evropska komisija, tudi ko gre za črpanje evropskih sredstev. Tradicija (in dosežki) uspešnega socialnega dialoga ter medsebojnega spoštovanja je bila ena od značilnosti razvojnega modela Slovenije, ki je večkrat pripomogel k uspešnemu premagovanju zahtevnih družbenih vprašanj in razmer. V ZSSS ne vidimo razloga, da bi se ta pristop spreminjal.

Naj bodo novi ukrepi usmerjeni k ljudem

V ZSSS se zavedamo, da so dosedanji ukrepi pomagali k ohranitvi velikega števila delovnih mest, tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Marsikje pripomogli k preprečitvi večje ekonomske in socialne stiske prebivalstva in večjega števila brezposelnih. Mnenja smo, da bi tokratni paket zakonodaje moral biti še bolj usmerjen k ljudem in izboljševanju njihovega ekonomskega in socialnega položaja, tudi s spodbujanjem notranje potrošnje. Zato je po našem prepričanju potrebno tokrat, ob ohranitvi ukrepov s področja delovnih razmerij, sprejeti ukrepe, ki bi vzpodbudile notranjo potrošnjo, povečevale kupno moč prebivalstva, povečale povpraševanje po slovenskih izdelkih in storitvah slovenskih podjetij, obrtnikov. Navsezadnje lahko s tem pristopom pripomoremo, ne samo k ohranitvi proizvodnje, storitev slovenskih podjetij, temveč tudi k ohranitvi delovnih mest. V nekaterih dejavnostih morda tudi k večjemu zaposlovanju. Trenutne razmere je mogoče izkoristiti tudi za prevoj nekaterih dlje trajajočih neugodnih trendov kot npr. sistematične krepitve samooskrbe s hrano, tudi s pomočjo vzpodbud za preusmeritev v proizvodnjo kakovostne, zdrave in v Sloveniji pridelane hrane na tehnološko napreden način. Vsekakor pa smo prepričani, da bi zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na račun pravic delavcev, zlasti njihovih plač, bila zgrešena poteza.

Nadalje smo prepričani, da bi čas, ko so delavci na čakanju na delo doma oziroma, ko opravljajo delo v krajšem delovnem času, lahko izkoristili za dodatna usposabljanja, izobraževanja delavcev, s čimer bi lahko izboljšali kazalnike, ki Slovenijo uvrščajo na rep držav z razvito digitalno pismenostjo, hkrati pa bi s takšnim pristopom povečali zaposljivost delavcev. Premišljen pristop k izboljšanju znanj in veščin v teh zaostrenih časih, bi nam izboljšal perspektivo tako za zaposlene kot odboj gospodarstva v letih po krizi.

Prav tako smo v ZSSS prepričani, da s sprejemanjem t. i. PKP zakonodaje ne smemo uvajati sprememb, ki pomenijo ali bi lahko pomenile trajen poseg v sistemsko zakonodajo oziroma spremenile delovanje sistema v njegovem bistvu. Zavedamo se, da nekateri ukrepi sicer posežejo v delovanje sistema, vendar pa morajo ti posegi biti minimalni, njihov namen mora biti izključno v odpravi in preprečevanju posledic epidemije, ne smejo predstavljati temelja za trajnejše spremembe in morajo biti izključno začasne narave. Ukrepom, ki bi nasprotovali navedenemu v ZSSS ostro nasprotujemo.

Finančna sredstva za financiranje spodaj navedenih predlogov lahko najdemo bodisi v okviru državnih blagajn, raznih, tudi začasnih protikoronskih skladih na ravni EU (sklad SURE, načrt za odpornost in okrevanje idr.), v novi finančni perspektivi oziroma v okviru nove kohezijske politike. Večji del spodaj navedenih predlogov izhaja tudi iz izkušenj drugih Evropskih držav in njihovega »boja« s posledicami epidemije virusa COVID-19. Zlasti Nemčije, Belgije, Francije, Avstrije idr. in so skladni s pravili notranjega trga (t. j., da predlagani ukrepi ne sprožajo tveganja nedovoljene državne pomoči, ki bi lahko imelo hude posledice za podjetja in državo). S tem so po drugi strani povezani tudi morebitni (dopustni) viri iz načrta za odpornost in okrevanje.

V ZSSS pričakujemo, da se bodo ukrepi, ki bodo zajeti v t. i. PKP6, oblikovali ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev in v okviru socialnega dialoga. Seveda pa smo pripravljeni posamezne predloge, ki posegajo  na različna področja, tudi dodatno pojasniti. Tako na seji Ekonomsko-socialnega sveta kot tudi posamičnim ministrstvom.

Konkretni predlogi za PKP6

  • Vsi ukrepi nadomestila plače zaradi odrejene karantene se podaljšajo do 31. 12. 2021, razen, če Vlada RS s sklepom ne odloči drugače. Takšen sklep je treba sprejeti in objaviti najmanj 30 dni pred skrajšanjem obdobja prejemanja nadomestila plače. Pred sprejemom sklepa se Vlada RS posvetuje s socialnimi partnerji, člani ESS. Nadomestilo plače za čas odrejene karantene in varstva otrok ostaja nespremenjeno (izjema tč.2 tega predloga) in ne sme biti nižje od minimalne plače (enako kot je urejeno v primeru čakanja na delo), uporablja pa se ne glede na to ali je oseba zaposlena v javnem ali zasebnem sektorju. V primeru, da je karantena odrejena zaradi stika z ožjim družinskim članom, se delavcu obračuna nadomestilo plače v višini 90 odstotkov.
  • V primeru zaprtja osnovnih šol in vrtcev se naj enemu izmed staršev, ki je ostal doma zaradi varstva otroka, prizna nadomestilo plače v višini 100 odstotkov. Za čas zaprtja vrtcev so starši, katerih otrok ni v vrtcu, oproščeni plačila vrtca.
  • Samozaposlenim se povrne izpad dohodka v višini minimalne plače za čas, ko ne more opravljati dejavnosti zaradi zagotavljanja varstva otrok (zaprtje vrtcev, šol, odrejena karantena otrok).
  • V primeru, ko je čakanje na delo doma posledica prepovedi opravljanja dejavnosti pripada delavcu nadomestilo plače v višini 100 odstotkov.
  • Delavcem, ki v času epidemije COVID-19 delajo na svojih delovnih mestih pripada dodatek za delo v višini 250 EUR mesečno, ki je izvzet iz davčne osnove za obračun dohodnine.
  • Zvišanje dodatka iz 1. odst. 56. čl. ZZUOOP iz sedanjih 30 odstotkov na 50 odstotkov. Ta dodatek in dodatek za delo v rizičnih razmerah po KPJS se v času epidemije ne izključujeta.
  • Delavci, katerim je zaradi ukrepov Vlade RS bistveno otežen prihod na delo in z dela in za v ta namen uporabljajo lastno vozilo, se povrne kilometrina v višini najmanj 0,18 EUR/km. Za bistveno otežen prihod in odhod z dela se šteje, če se čas potovanja delavca na in z dela podaljša za najmanj 1,5 ure. Vsem delavcem, ki v tem času opravljajo svoje delo in uporabljajo lasten prevoz, se omogoči brezplačno parkiranje, kjer le to ni zagotovljeno.
  • Podaljša se ukrep krajšega delovnega časa, pri čemer se delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom dodatno stimulira, če se udeležijo enega izmed programov dodatnih usposabljanj, ki jih organizira Zavod RS za zaposlovanje.
  • Koriščenje rednega letnega dopusta, ki delavcu pripada za leto 2020, se omogoči do 31. 12. 2021, če ga delavec zaradi potreb delovnega procesa ni mogel izrabiti.
  • Delodajalci, ki prejemajo subvencije za nadomestilo plač delavcem oziroma kakršnokoli drugo finančno pomoč države katerih primarni namen je ohranitev delovnih mest, najmanj v obdobju prejemanja subvencije oziroma državne pomoči ne smejo odpuščati zaposlenih delavcev. Predlagamo tudi, da se določi obdobje prepovedi odpuščanja delavcev še za čas, ko delodajalec preneha s prejemanjem subvencije nadomestil plač (npr. tri mesece) za tiste delavce za katere je subvencijo prejel.
  • Z namenom zagotavljanja večje digitalne pismenosti, pridobivanja dodatnih znanj, kvalifikacij, dodatnega usposabljanja, vse z namenom dosega večje stopnje zaposljivosti ohranitve zaposlitve oziroma prezaposlovanja na delovna mesta, ki dokazljivo prispevajo k večji produktivnosti in s tem k višji dodani vrednosti, se vsem zaposlenim (v javnem in zasebnem sektorju) izda vavčer za izobraževanje oziroma se oblikujejo in sprejmejo druge ustrezne vzpodbude, ki bi motivirale tako zaposlene kot delodajalce, da bi se odločali za tovrstno izobraževanje. V kolikor se zaposleni delavec udeleži enega od programov izobraževanj, usposabljanj, ki so organizirani v okviru Zavoda RS za zaposlovanje (in ga uspešno konča) , se takšnemu zaposlenemu delavcu izplača enkratni denarni znesek v višini 250 EUR. V tem primeru zaposleni delavec ni upravičen do vavčerja. Primarno se oblikujejo programi dodatnih usposabljanj, prekvalifikacij za dejavnosti, poklice, kjer dokazljivo primanjkuje kadra oziroma ustvarjajo  višjo dodano vrednost.
  • Podjetja, ki so prejemniki sredstev oziroma kakorkoli drugače deležne državne pomoči, na podlagi kateregakoli PKP-ja, lahko delijo dobiček v naslednjih 3 letih le ob sorazmerni in obvezni soudeležbi delavcev pri dobičku oziroma se izplačilo dobička dovoli le ob hkratnem izplačilu nagrade za poslovno uspešnost in sicer najmanj v višini minimalne plače.
  • Delodajalcem, ki v času epidemije najmanj za obdobje dveh let zaposlijo prvega iskalca zaposlitve ali dolgotrajno brezposelno osebo se znesek subvencije za zaposlitev poveča za 50 odstotkov. Do subvencije so upravičeni tudi delodajalci, ki najmanj za obdobje dveh let redno zaposlijo osebo, ki za njih opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava.
  • Samozaposlenim, ki se uspejo (pre)zaposliti na pogodbo o zaposlitvi za poln delovni čas in sočasno zaprejo/ukinejo status samozaposlene osebe (s. p.), prejmejo določeno časovno obdobje (npr. 6 mesecev) subvencijo v višini 20 odstotkov predhodne zavarovalne osnove. Hkrati pa delodajalec, ki bi zaposlil takšno osebo najmanj za obdobje dveh let, prejme določeno časovno obdobje (npr. 6 mesecev) subvencijo v višini 80 odstotkov delavčeve predhodne zavarovalne osnove; dodaten pogoj je, da mora osnovna plača znašati najmanj (npr. 90 odstotkov) povprečne plače v RS.
  • Sredstva dodeljenih pomoči se štejejo kot vložek države v premoženje delodajalca (na podlagi katerega država pridobi določen delež podjetja), pri čemer pa se mora država v določenem časovnem obdobju iz takšnega podjetja umakniti oziroma svoj delež prodati.
  • Določijo se okolja z večjim tveganjem za okužbo z virusom Sars-Cov-2. Za ta okolja se ta  bolezen/okužba prizna kot poklicna bolezen.
  • Do 31. 12. 2021 se podaljša ukrep, po katerem se testiranja zaposlenih na COVID-19 ne štejejo za boniteto, če jih na testiranje napoti delodajalec in plača vse stroške testiranja.
  • Podaljšanje izplačevanja denarnih nadomestil za čas brezposelnosti tistim, ki bi se jim v času razglašene epidemije prejemanje le tega izteklo, vsaj za čas razglašene epidemije in izplačilo enkratnega zneska dolgotrajno brezposelnim, ki v obdobju zadnjih šest mesecev niso odklonili primerne zaposlitve in ne prejemajo več denarnega nadomestila.
  • Subvencije za malice/kosila za učence in subvencije/delne subvencije za dijake (malice) v času izobraževanja na daljavo se nakažejo na TRR skrbnika, v kolikor zavodi ne zmorejo zagotoviti tople prehrane (pogoji za upravičenosti v 25. in 26. členu ZUPJS).
  • Banke in leasing hiše naj do 31. 12. 2021 na prošnjo kreditojemalca oziroma leasing jemalca (fizične osebe) zamrznejo plačilo kredita.
  • Plačilo komunalnih prispevkov in cena električne energije se naj gospodinjstvom do konca leta 2021 zniža za 5 %, prav tako se naj do konca leta 2021 zniža cena električne energije ter višina komunalnih prispevkov za pravne subjekte pod pogojem, da delodajalec, ki bi koristil takšen ukrep v letu 2021  ne bo odpuščal delavcev. V primeru pravnih oseb kot alternativni predlog predlagamo, da se plačilo komunalnih prispevkov za določeno časovno obdobje zadrži.
  • Cene osnovnih življenjskih potrebščin se naj zamrznejo na dan 1. 11. 2020. Ta ukrep naj traja do konca leta 2021.
  • Država naj, skladno z zakonom, za obdobje 6 mesecev ponovno regulira cene pogonskih goriv in kurilnega olja na bencinskih črpalkah, vključno z bencinskimi črpalkami, ki spadajo v sistem avtocestnega režima. Po potrebi pa se naj obdobje 6 mesečne regulacije cen pogonskih goriv podaljša.
  • Zagotovi naj se umik z dela zaposlenih, ki spadajo v ogrožene skupine s plačanim nadomestilom za čas trajanja nevarnosti, brez dodatnega plačila medicini dela.
  • Vsem, ki v dosedanjem času niso bili deležni pomoči države, jih je prizadela epidemija in nimajo rednih/stalnih prihodkov se izplača posebna denarna pomoč.
  • Samozaposlenim in enoosebnim družbenikom, se za čas, ko ne morejo opravljati svoje dejavnosti zaradi sprejetih ukrepov (npr. prepoved opravljanja dejavnosti) prizna denarno nadomestilo v višini minimalne plače.
  • Samozaposlenim in enoosebnim družbenikom se zagotovi denarna pomoč v primeru, da so njihovi prihodki, glede na enako obdobje 2019, padli za več kot 50 %. V tem primeru znaša denarna pomoč v višini 50 odstotkov minimalne plače.
  • Podaljšanje veljavnosti turističnih bonov do 30. 6. 2021 in razširitev njihove uporabe na druge panoge v turizmu – gostišča, turistični vodniki… in kulturi. V tej povezavi prav tako predlagamo, da se prouči možnost uporabe turističnih bonov za druge namene (npr. starejši bi lahko te bone koristili za pomoč na domu, dostavo toplih obrokov itd.).
  • Subvencioniranje nakupa slovenskih izdelkov oziroma vpeljava bonov za koriščenje storitev, ki jih nudijo slovenska podjetja, obrtniki (npr. vgradnja vrat, stopnic, gradbena dela, obrtniška dela itd.).
  • Okrepiti prizadevanja za znižanje dolgoročnih stroškov prebivalstva – npr. pospešiti energetsko prenovo stavb (zamenjava ovoja stavbe, oken in vrat ter kurilnih naprav). S tem se krepi gradbeništvo (multiplikativni učinek), znižuje energetsko revščino in krepi zeleno usmeritev države; to se lahko izvede s sočasnim povečanjem deleža sofinanciranja s strani EKO sklada in povečanja namenskih sredstev za tovrstne investicije.
  • Določi naj se najvišja cena za varovalno opremo: maske, razkužila, rokavice, vizirje in sicer za posamičen artikel, ob upoštevanju predpisanega standarda.
  • Okrepiti oziroma dopolniti sheme podpore vlaganjem v raziskave in razvoj, predvsem na področjih telekomunikacij, merilnih tehnologij, robotike, materialov s poudarkom na specialnih tekstilih in specialnih kovinah, mobilnih enot za proizvodnje hrane in mobilnih enot za potrebe zdravstva/mobilnih bolnišnic.
Share