Proti oskubljenemu zakonu o delovnih razmerjih!

13. 10. 2023

V reprezentativnih sindikalnih centralah, tudi v ZSSS, smo ob informacijah, da bi lahko vlada novelo zakona o delovnih razmerjih (ZDR), s katero smo se v zadnjih 10 mesecih kot socialni partnerji ogromno ukvarjali, sprejela v oskubljeni različici, ogorčeni in tega ne mislimo mirno gledati.

Razočarani smo in pripravljeni na nadaljnje akcije, so ponavljali vodilni in vodilne sedmih sindikalnih central. Minister za delo bi moral odločneje braniti delavske pravice, predsednik vlade je na strani kapitala, še več, klonil je zlasti pred predstavniki tujih lastnikov, ki tisto, kar naredi delavstvo pri nas nosijo v tujino. To so le nekatere od ogorčenih sindikalnih izjav, ki so smo jih slišali na današnji novinarski konferenci sindikalnih central v Ljubljani.

Deset mesecev pogajanj za nič

Ozadje dogajanja in genezo nastajanja sprememb ZDR je opisala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Lani tak čas so se delavke in delavci veselili obvezne božičnice in 30-urnega delovnika, a se je hitro izkazalo, da v izhodiščih ZDR, ki so ugledala luč sveta, pozimi potem tega ni bilo. Poleg nujnih usklajevanj z evropskimi direktivami pa je ministrstvo za delo v njih vendarle predlagalo kar nekaj za delavstvo pomembnih določil za izboljšanje njihovega položaja, ki izhajajo še iz koalicijske pogodbe. Gre za prostovoljni 30-urni delovnik, za zaščito sindikalnih zaupnikov, izboljševanje položaja prekarnih delavk ter delavcev in zmanjšanje kvote agencijskih delavcev. Pogajalska skupina ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je potem na desetih pogajanjih v tristranskem dialogu uskladila vrsto členov, nekaj pa jih je še ostalo odprtih. In tik preden bi moral končno poročilo sprejeti ESS, so iz njega letos junija izstopile delodajalske organizacije. Tako minister za delo kot predsednik vlade sta takrat javno zatrjevala, da gre za izsiljevalski manever delodajalske strani. Na njihovo pobudo je potem na sejo ESS prišel predsednik vlade, a to jih očitno ni zadovoljilo.

V začetku oktobra so bili nato sindikati v pogovoru z ministrom za delo seznanjeni s tem, da gre v proceduro takšen predlog ZDR, kot je bil nazadnje usklajen na ESS in z dodatnimi spremembami, ki so pomenile koalicijsko usklajevanje. Kaj se je dogajalo v naslednjih dneh, ni povsem jasno. V javnosti je prišlo, da se je predsednik vlade sestal z delodajalskimi organizacijami, in to ne le tistimi petimi, ki so tudi sicer del ESS, ampak s kar štirinajstimi. ESS ponovno ni bil sklican, sindikate pa nihče ni obvestil, kaj se bo zgodilo. Tako tudi niso bili uradno obveščeni o tem, da bo šel naprej do direktiv oskubljen predlog sprememb, niti, kaj se bo zgodilo z že izpogajanim.

Sindikati smo bili tako obveščeni zgolj o namigih o tem, kaj se zdaj dogaja in Jerkič je to komentirala, da se očitno splača cepetati in izsiljevati, ne pa biti sodelovalen v okviru običajnih postopkov Ne razumemo, zakaj vlada odreka pravice delavkam in delavcem, zakaj posega v njihov položaj, kljub temu, da to za delodajalcev ne bi bil strošek, je bila jasna predsednica ZSSS. Še bolj jo skrbi kako bodo ravnali tudi pri drugih zakonodajnih spremembah, kako bodo še oškodovali delavke in delavce, še bolj »razbremenjevali« gospodarstvo in podobno. V tem primeru bomo tudi sindikati dialog preselili drugam in se ga šli na kakšen drug, učinkovitejši način.