Radikalna ponovitev leta 2014 – Kako in koga smo (iz)volili

13. 5. 2022

Rezultati tokratnih državnozborskih volitev dokazujejo, da so bile zares prelomne. (Pre)močna zmaga Gibanja Svoboda je bila rezultat množičnega referendumskega izrekanja proti nepredstavljivo škodljivi tretji vladi Janeza Janše. Toda zmaga prinaša tudi morebitne težave, ki izhajajo iz samih rezultatov glasovanja …

 Kot je pokazala raziskava agencije Valicon, je namreč kar 46 odstotkov volivk in volivcev volilo za stranko, ki jim ni programsko najbližje. Volilni rezultati so zato nekoliko nenavadni, saj ne odražajo povsem programsko-strankarskih preferenc volilnega telesa. Bržkone se tega zaveda tudi bodoči predsednik vlade Robert Golob, ki je pri snovanju koalicije (tudi zaradi pomanjkanja lastnih kadrov) obljubil, da bo v veliki meri vključil tudi civilno družbo in nestrankarske strokovnjake. Darežljivost pri ministrskih mestih (kar tri naj bi dobila Levica in štiri SD) kaže, da tudi sam verjetno ve, da je bila njegova premočna zmaga, s katero je osvojil kar 41 poslanskih sedežev (od 46, ki jih potrebuje za večino), posledica nenavadnih okoliščin tokratnih volitev, na katerih so se volivke in volivci odločno ter množično izrekli proti ravnanju Janševe tretje vlade in ne toliko za programska izhodišča njegove stranke. Tudi nekatere njegove besede (denimo o potrebi po večji obdavčitvi premoženja in najbogatejših) nakazujejo, da vendarle ne gre pričakovati, da bo vodil podobno neoliberalno politiko kot SMC Mira Cerarja, ki je s podobnim deležem (34 odstotkov) leta 2014 zmagala z glasovi proti janšizmu. Zdi se torej, da se Golob zaveda, da ne bo smel iti po njegovi poti; nenazadnje je to nakazal že z obljubo o odstranitvi rezilnih žic in ograj z meje s Hrvaško, ki jih je postavila prav Cerarjeva vlada. Čeprav se je tudi SMC pred leti rodila kot odgovor na kritiko janšizma, je nazadnje pristala v njegovem objemu. Ne pozabimo, da so liberalne stranke po ekonomskih politikah pogosto veliko bližje desnim strankam, čeprav jih večina medijev in javnosti ponavadi poenostavljeno meče v isti koš z levimi strankami.

Kaj prinaša koalicijska pogodba?

V javnost so prišle tudi informacije o vsebini koalicijske pogodbe med Gibanjem Svoboda, SD in Levico. Do leta 2024 tako obljubljajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga zaradi vpliva kapialskih lobijev neuspešno želele ukiniti številne vlade. Odpravo bi nadomestili s progresivnim plačevanjem zdravstvenih prispevkov. Progresivno bi uredili tudi plačevanje davkov na področju nepremičnin. Znano je, da smo tako kot pri obdavčitvi kapitala tudi na tem področju pod povprečjem EU. Vlada namerava ukiniti tudi davčno reformo obstoječe vlade. V veljavi bodo ostale samo spremembe, ki so v veljavi že letos. Obljubili so tudi dvig minimalne plače na 800 evrov neto in najnižjih starostnih pokojnin za 40 let delovne dobe na 700 evrov neto.

Koga smo pravzaprav izvolili?

Toda prava neznanka bodo sedaj pravzaprav politike, ki jih bo največja stranka udejanjala. Napovedane so številne reforme in tudi vrnitev socialnega dialoga, kjer pa bodo zaradi močne zmage Gibanja Svoboda tudi sindikati imeli manjšo moč. Poleg tega analiza odgovorov Gibanja Svoboda, ki smo jo objavili v naši predvolilni tematski številki Delavske enotnosti, kaže, da je stranka v mnogih pogledih izrazito liberalna in naklonjena desnim ekonomskim politikam: pri pokojninah imajo v programu denimo zapisano krepitev drugega in tretjega stebra, kar bi okrepilo privatizacijo pokojninskega sistema; delovanje inšpektorata za delo ocenjujejo pozitivno; dela na črno v Sloveniji ne vidijo kot velik problem; vzdržani so do ekonomske demokracije; na področju zdravstva so bili naklonjeni idejam privatizacije in podobno. Glede na to, da je bila stranka formirana šele v zadnjih mesecih, je povsem mogoče, da bodo svoj program nekoliko revidirali in omilili, saj je opazno, da v času, ko smo od njih dobili omenjene odgovore, ni bil povsem oblikovan. Njegovemu spreminjanju smo bili po številnih kritikah njihovih idej o zdravstvu, ki so močno spominjale na neoliberalni zdravstveni program NSi, priča že med volilno kampanjo. Podobno so spremenili tudi mnenje o nujnosti dviga osnovne plače na raven minimalne plače (glede česar so bili na začetku vzdržani).

Svoboda porazila vse koalicijske stranke skupaj

Volitev se je udeležilo 71 odstotkov vseh volivk in volivcev. Takšna množična udeležba, ki smo ji bili nazadnje priča leta 2000 v popolnoma drugačnih časih, je bila odgovor državljank in državljanov na početje Janševe vlade, ki je rušila demokratične standarde, pravno državo in si želela podrediti vse družbene podsisteme (od medijev do različnih državnih institucij). Volivke in volivci so jasno sporočili, da za politike, kot smo jih spremljali v zadnjih dveh letih, v svobodomiselni Sloveniji ni prostora. Gibanje Svoboda je namreč dobilo več kot 410 tisoč glasov, kolikor jih do zdaj ni dobila še nobena stranka. Dobili so več glasov od vseh koalicijskih strank v odhajajoči Janševi vladi! Ljudje so množično glasovali za stranko, ki je predstavljala največje zagotovilo, da se bo obdobje strahovlade (vsaj za nekaj časa) končalo. Pred Gibanjem Svoboda je zato sedaj izjemna odgovornost, da čim bolje uresniči velika pričakovanja ljudi.

Sledenje neoliberalizmu bi Svobodo potopilo kot SMC

Aktualne družbene razmere kažejo, da trg ne more več ponujati odgovorov na izzive prihodnosti. Regulacija pogonskih goriv je na primer edina rešitev za krotenje podivjanih cen energentov. Pomanjkanja stanovanj, podnebne krize, tudi svobode medijev trg nikakor ne bo rešil. Zato neoliberalne politike, ki smo jim bili v Sloveniji priča v zadnjih dveh desetletjih, ne morejo več predstavljati rešitve za vse nakopičene težave, ki jih je povzročila prav vera v čudežno moč svobodnega trga. Če bo Gibanje Svoboda vodilo bolj progresivne ekonomske politike, s katerimi se bo borilo proti draginji, in bo poskrbelo za bolj pravično obdavčitev, za zdravstveno reformo, ki bo ohranjala vsem javno dostopno zdravstvo, skrbela za dvig najnižjih plač in pokojnin, poskrbela za bolj učinkovito varovanje delavskih pravic in odpravo prekarnosti, bo lahko računala na nadaljnjo podporo volivk in volivcev. Če pa bomo dobili še eno neoliberalno vlado, ki bo služila predvsem interesom kapitala in najpremožnejših ter bo še zaostrovala in nižala delavske pravice, pa bo še hitreje in bolj radikalno potonila kot SMC. Kot kaže tudi zgodba iz Francije, kjer je novi stari predsednik Emmanuel Macron vodil izrazito neoliberalne politike, pa bo to samo še okrepilo skrajno desno stranko SDS. Nevarnost, da lahko SDS še močneje zmaga, izhaja tudi iz skorajda večinskega volilnega sistema (dve stranki namreč obvladujeta tri četrt parlamentarnih sedežev), ki so ga prinesli tokratni rezultati. Prvi koraki nakazujejo, da se Golob verjetno zaveda tovrstnih nevarnosti. Vprašanje pa je, ali bo lahko do konca ostal dovolj suveren in odporen tudi proti klicem vseh lobijev, ki bodo želeli, da služi njihovim interesom tako kot njegovi predhodniki.

 

Matej Klarič

---

Kaj od nove oblasti pričakujejo sindikati?

 

Ljudstvo se ni dalo podkupiti, sedaj pa nas čakajo veliki izzivi

Volitve v državni zbor smo čakali dolgo in z nestrpnostjo. Volilni rezultat pa je, ali pa tudi ne, rahlo presenečenje. Presenečenje zaradi velikega naskoka pri volilni zmagi, pa tudi zaradi majhnega števila strank, ki se jim je uspelo uvrstiti v parlament. Najprej seveda čestitke vsem za izvolitev, z željo po uspešnem delu in sodelovanju. Pa čestitke ne le izvoljenim, temveč tudi državljankam in državljanom za, končno, večjo udeležbo. Mandat tistega, ki zmaga na takih volitvah, kdorkoli že je, pa je veliko bolj legitimen od tistega, ki zmaga pri nizki volilni udeležbi. Aktivno državljanstvo v vsakem pogledu je gibalo razvoja družbe, po daljšem obdobju slabe udeležbe na volitvah zato pozdravljam visoko udeležbo.

Želim si, da bi volilni izid prinesel spremembo duha v naši družbi: več širšega ukvarjanja z vsebino, več sodelovanja z različnimi javnostmi, več spoštovanja in manj poveličevanja domnevnih lastnih zaslug. Kot predsednica ZSSS si iskreno želim, da se obnovi socialni dialog na državni ravni, v korist skupne poti tudi na področju delavskih in socialnih pravic. ZSSS na tem področju ponuja aktivno in konstruktivno sodelovanje. Čakajo nas veliki izzivi, povezani z delavskimi in socialnimi pravicami, od dostojnega in varnega dela do prehranske in energetske problematike, pa seveda zdravstva in pokojninskega sistema. Ter veliko sanacije obstoječega stanja, tako glede pravne države kot strpnosti medsebojnega komuniciranja.

Volivke in volivci so znali kaznovati, kar je bilo v preteklem mandatu narobe, pri čemer so sorazmerno kaznovali vse, ne le zadnji dve leti. Znali so tudi prepoznati prazne obljube in deljenje bonbonier in se niso dali podkupiti. Ljudstvo ve, kaj je prav, še vedno je. Ne obetam si čudežev, tudi visokih pričakovanj, ki bi jih rušila že prva dejanja, nimam. Vem pa, da za socialni dialog, odprtost družbe, sodelovanje in spoštovanje slabša ne morejo biti. Pričakujem, da bo opozicija destruktivna, vsaj pretežni njen del, a to že poznamo. Počakajmo na oblikovanje vlade, ki, verjamem, ne bo imela 100 dni časa, potem pa z novo voljo v delo. Vsem izvoljenim pa zgolj v opomin, da so državo dobili v upravljanje in ne v last.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

---

Predlogi naj bodo usklajeni s stroko in socialnimi partnerji

Ker bodoči mandatar prihaja iz energetike in naj bi poznal delovanje slovenskega energetskega sistema, seveda pričakujemo, da bodo odločitve, ki jih bo sprejemala vlada, oziroma zakoni, ki jih bo vlada pošiljala v parlament, usklajeni s socialnimi partnerji in stroko. Samo tako bo sistem deloval nemoteno. Pričakujemo tudi, da bo kadrovanje na odgovorne položaje v energetska podjetja potekalo bolj odgovorno ter na podlagi strokovnih energetskih referenc in ne na podlagi politične pripadnosti.

Branko Sevčnikar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE)

---

V gostinstvu je najnižja plača še vedno samo 412 evrov neto, zato so spremembe plačnega sistema nujne!

 V sindikatu delavcev gostinstva in turizma si najprej želimo in seveda pričakujemo vzpostavitev socialnega dialoga. Želimo si tudi ponovnega  sodelovanja  vlade z ekonomsko-socialnim svetom in socialnimi partnerji. Želimo si učinkovite pravne in socialne države. Želimo si kakovostno javno zdravstvo in šolstvo ter vzdržen pokojninski sistem. Prav tako želimo, da  nova vlada ne bi, tako kot dosedanja, delala zgolj v korist kapitala, temveč predvsem v dobro zaposlenih delavk in delavcev, mladih, upokojencev in drugih svojih državljank in državljanov. Zato pričakujemo, da bo nova vlada, ki se je zavezala k socialni državi, kjer ne bodo »nikogar pustili zadaj«, začela z reformo nepravičnega plačnega sistema, saj imamo v gospodarstvu v kolektivnih pogodbah osnovne plače nižje od minimalne plače! V gostinstvu in turizmu znaša najnižja osnovna bruto plača 529,20 evra bruto, kar je 412,25 evra neto! To ni samo  slovenska sramota, ampak pomeni tudi kršitev osnovnih človekovih pravic! Sramota je, da delodajalci svojim zaposlenim plačujejo razliko do minimalne plače in s tem dejansko ustvarjajo revščino zaposlenih! Medtem ko je bil prag revščine v letu 2020 v višini 739 evrov,  številni delavci v gospodarstvu, tudi tisti, ki delajo v izmenskem delu,  še danes prejemajo plačilo za delo v višini minimalne plače, kar znaša pičlih 760 evrov neto! In to je absurd! Od nove oblasti zahtevamo, kar je že v predvolilnem času izpostavila ZSSS in naš sindikat posredoval delodajalcem v panogi, da mora biti višina najnižje osnovne bruto plače v višini minimalne plače. V gostinstvu in turizmu je uravnilovka  razbohotena že vse od 1. do vključno 6. tarifnega razreda! Zato so spremembe plačnega sistema nujne! S politiko in delodajalci se je treba prioritetno  pogovarjati o plačah, ki bodo ljudem omočile normalno preživetje skozi mesec, ne nazadnje pa je od višine plač odvisna tudi višina pokojnin! Glede na to, da je beg delavcev iz te dejavnosti  vse večji, ne moremo in ne smemo dovoliti, da bodo slovenski turizem predstavljali zgolj še tuji delavci. Zato od vlade, predvsem pa od novega gospodarskega ministra pričakujemo temeljite spremembe v tej gospodarsko pomembni dejavnosti.  Delavke in delavce je treba pošteno plačati, jim omogočiti normalne delovne pogoje in delovni čas, ki jim bo omogočal čas tudi za zasebno življenje! Gostinstvo in turizem sta za slovensko državo izredno pomembna gospodarska panoga, zato je treba narediti vse, da bodo ti poklici cenjeni, predvsem pa pošteno ovrednoteni! In če kdaj, je zdaj ta pomembna prelomnica, da nas nova vlada sliši in naredi vse, da konča prakso razvrednotenja dela in poniževanja delavstva. Kar se tiče sprememb v strukturi lastništva oziroma prodaje turističnih kapacitet, menimo, da morajo strateški deli slovenskega turizma ostati pod nacionalnim nadzorom.

Od oblasti  pričakujemo, da v družbah, kjer je lastnik ali solastnik država, zaposli sposobne vodstvene kadre, ki bodo znali dolgoročno in kvalitetno voditi zaposlene za stabilno in trajnostno uspešno poslovanje turizma. Zaposlene, ki ustvarjajo presežno vrednost, morajo znati ceniti kot svoje sodelavce in partnerje v delovnem procesu in ne zgolj kot človeški vire, ki jih je mogoče izkoriščati za maksimiranje dobička in osebno bogatenje.

Breda Črnčec, generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT)

---

Naj jim spodleti bolje 

Dolgo pričakovane in zahtevane volitve so prinesle do neke mere presenetljive rezultate, a s tem družbenim procesom usmerjenega izbiranja nekaterih političnih predstavnikov je pogosto tako, da je deloma nepredvidljiv, njegovega natančnega izplena pa se ne da napovedati.

A danes je nov dan, zmagovalci so zagotovo že zavihali rokave, oblikovali vodstvena moštva in začeli uresničevati, kar so nam napovedovali, zagotavljali oziroma obljubljali. Ko smo že pri relativnih zmagovalcih teh državnozborskih volitev – upam, da nas čredni, površinski in taktični nagon, ki smo ga slovenske volivke in volivci v še bolj izostreni obliki večinsko spet izpričali, ne bo prehitro razočaral; upam, da bodo relativni zmagovalci še dolgo ohranili svojo dostojnost, da bodo dejansko spoštovali različnosti in da bodo poslušali ter upoštevali kritike državljanov, še zlasti pa upam, da bodo politike, ki jih zagovarjajo, bolj vsebinske in bolj v korist ljudi od doslej predstavljenega.

Tisto, kar je Delavska enotnost, da bi nam olajšala volilno odločanje, hvalevredno izpostavila v svoji zadnji tematski številki, namreč ne navdaja z optimizmom: Gibanje Svoboda, premočni relativni zmagovalec splošnih volitev 24. aprila 2022, je namreč na številnih vsebinskih točkah zaskrbljujoče blizu bolj izrazitim in dolgovečnim desnim političnim organizacijam, in sicer denimo glede delavskih pravic, obdavčitve kapitala in lastnine, zdravstva, družbene in javne blaginje. S tem v zvezi upam, da nas nova zakonodajno-vladna večina ne bo prehitro zapeljala v »business as usual« stanje in da nam ne bo vsiljevala področnih reform, ki niso v sozvočju s tistim, kar ljudje, delavci in prebivalci na Slovenskem potrebujejo, pričakujejo in zagovarjajo. Upam skratka, da jim bo spodletelo bolje, kot je že dolgo nazaj prisrčno zapisal veliki irski dramatik Samuel Beckett, in da pri tem tukajšnje prebivalstvo kot subjekt njihovega ravnanja, vodenja in politik ne bo preveč oškodovano.

Mirsad Begić, predsednik Svobodnega sindikata Slovenije (SSS)

Zbral M. K.

Delavska enotnost

Ta zapis je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi majski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!