Reprezentativne sindikalne centrale s pismom evropske institucije obveščajo o zaskrbljujočem stanju socialnega dialoga v Sloveniji

20. 1. 2021

»V imenu reprezentativnih sindikalnih central v Sloveniji vas želimo seznaniti z zaskrbljujočim stanjem socialnega dialoga v Sloveniji in o odločitvah, ki jih vlada in državni zbor v zadnjem času, v vedno večji meri, sprejemata brez javne razprave in mimo socialnega dialoga,« so na začetku javnega pisma, ki so ga naslovili na nekatere evropske institucije, zapisali predstavniki reprezentativnih sindikalnih central. V pismu poudarjajo, da se odločitve, pomembne za delavce in delodajalce, v vedno večji meri sprejemajo mimo socialnega dialoga, kaplja čez rob pa je bil sedmi protikoronski zakon z določili glede prisilnega upokojevanja starejših.

Kot opozarjajo, dialoga ni, kljub temu da gre za »odločitve, ki pomembno vplivajo na socialno ekonomski položaj delavcev in delodajalcev, da gre za odločitve pri oblikovanju katerih so do sedaj, skladno s tradicijo, socialni partnerji bili vedno aktivno vključeni ter da gre za odločitve, ki bi jih bilo po Pravilih Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) potrebno obravnavati v okviru socialnega dialoga.«

Zapostavljen dialog v okviru ESS

Prav ESS predstavlja osrednje mesto socialnega dialoga pri nas. »Tripartitno sestavljen organ socialnih partnerjev in Vlade, ki ima že skoraj tri desetletja dolgo tradicijo usklajevanja stališč, zlasti zakonskih predlogov, strateških dokumentov, socialnih sporazumov in drugih aktov ter odločitev, ki imajo širši pomen za družbo, zlasti na socialno ekonomskem področju. Skozi leta so se izoblikovali nekateri standardi tega socialnega dialoga, ki so gradili zaupanje med socialnimi partnerji. Delo socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko socialnega sveta je vodilo do številnih pomembnih uskladitev različnih zakonskih predlogov, ki so bili temelj za politike države in so odločilno prispevali k razvoju in spremembam v Sloveniji. Omogočili so izpolnjevanje kriterijev za vstop Slovenije EU in NATO, za prevzem Evra, za okrevanje po gospodarski krizi leta 2012, za uresničevanje priporočil mednarodnih organizacij itd. Vse dosedanje ključne reforme na področju trga dela, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja so bile sprejete s konsenzom socialnih partnerjev,« v pismu sporočajo sindikati in poudarjajo, da je vključitev in sodelovanje socialnih partnerjev prineslo kakovostnejše in uravnotežene rešitve, ki so bile široko sprejete, saj smo jih socialni partnerji sprejemali kot svoje in ob zavedanju razlogov za kompromise, ki jih terja doseganje konsenza.

Hitri razkroj socialnega dialoga

Opozarjajo, da smo v zadnjem obdobju priča »hitremu razkrajanju socialnega dialoga, doseženih standardov na tem področju in sprejemanju rešitev mimo socialnega dialoga, brez aktivne udeležbe socialnih partnerjev in brez njihovega soglasja. Tudi na področjih, kjer je bil to doslej uveljavljen standard.« Pri tem izpostavljajo interventno zakonodajo, povezano s covid-19, ki je nepregledna in netransparentna. Zakonodaja se hitro in večkratno spreminja in posega tudi na področja, kjer se močno načenja pravno državo in zaupanje v pravo. Kot so zapisali, na to vlado in poslance opozarja tudi zakonodajno pravna služba državnega zbora. »V vsak interventni zakon pa je vključena tudi kakšna določba, ki z epidemijo nima nikakršne povezave, je sistemske narave ter trajno spreminja posamezno pravico. Tako je tudi več kot očitno, da vlada in državni zbor izkoriščata trenutno situacijo in pod krinko interventne zakonodaje, povezane s covid-19, trajno, za nedoločen čas, spreminjata obstoječ sistem. Od sedmih interventnih zakonskih paketov je bilo sodelovanje socialnih partnerjev skrajno omejeno, pri enem zakonskem paketu pa socialnega dialoga sploh ni bilo. Že pri petem interventnem zakonskem paketu je vlada v zakonodajni postopek vložila predlog, ki je vseboval drugačne rešitve, kot jih je uskladila s socialnimi partnerji tekom pogajanj,« opozarjajo.

Zadnji interventni zakon kaplja čez rob

»Kaplja če z rob pa je bil zadnji, sedmi interventni zakonski paket. Kljub usklajevanju s socialnimi partnerji, ki mu je bilo odmerjenih dobrih 72 ur, je vlada v zakonodajni postopek ponovno vložila predlog zakona, ki je vseboval drugačne rešitve, kot so bile usklajene s socialnimi partnerji, ki ni vseboval nekaterih rešitev, ki so bile usklajene s socialnimi partnerji, predvsem pa je vseboval tudi rešitve, ki tekom pogajanj s strani vlade niso bile niti omenjene, kaj šele usklajevane s socialnimi partnerji,« so zapisali in spomnili na trajen sistemski poseg v zakon o delovnih razmerjih, ki omogoča lažje odpuščanje starejših delavcev. »Slovenija je pri repu držav EU po stopnji delovne aktivnosti starejših delavcev v kategoriji od 55 do 64 let. Na to je Slovenijo večkrat opozorila tudi Evropska komisija, socialni partnerji pa smo se z vlado več let tudi trudili, da smo z ukrepi na različnih področjih, predvsem na področju pokojninskega zavarovanja in vzpodbujanja daljšega ostajanja na delovnem mestu, uspeli nekoliko obrniti trend in delovno aktivnost v tej kategoriji izboljšati. Kljub temu, da z rezultati še nikakor ne moremo biti zadovoljni, je bil povsem mimo socialnega dialoga in kljub številnim opozorilom sprejet predlog, po katerem lahko delodajalec brez navedbe utemeljenega razloga odpusti delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev. Gre za trajen, in ne za interventen ukrep, ki velja za nedoločen čas in ki omogoča izrazito arbitrarno in po našem prepričanju diskriminatorno obravnavo starejših delavcev.«

Škodljivo prisilno upokojevanje starejših

Kot dodajajo, gre pri spremembi zakona za spremembe zakona, ki bodo imele za posledico znižanje delovne aktivnosti starejših delavcev in izrazito negativen vpliv na vzdržnost pokojninske blagajne z dodatnimi izdatki za pokojnine delavcem, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Rešitev pa, kot dodajajo, ne temelji na nobenih analizah in podatkih ter gre proti smernicah in standardom Mednarodne organizacije dela (ILO), kot sta prostovoljnost pri upokojevanju in utemeljenost razloga, zaradi katerega se odpoveduje pogodba o zaposlitvi.