Od obračuna bolniškega nadomestila do (ne)spoštovanja bolniškega reda – O bolniški odsotnosti in glavnih delavčevih dilemah v zvezi z njo

20. 2. 2023

Na strokovne službe ZSSS se delavke in delavci pogosto obračajo tudi zaradi vprašanj, povezanih z bolniškimi odsotnostmi. Nekaj smo jih zbrali in ugotovili, da se jih velika večina kar ponavlja in da se jih precej nanaša na nadomestila, odpovedi in odpovedne roke, izrabo dopusta in prostih dni, nego družinskega člana, izplačilo regresa, delovne uspešnosti, nadzor nad bolniki oziroma bolnicami … Še bi lahko naštevali, poglejmo le najbolj pogoste.

Vsakemu, ki se obrne po sindikalno pravno pomoč, je njegov problem najpomembnejši. V času bolniške odsotnosti smo ljudje tudi zaradi zdravstvenih težav običajno bolj ranljivi in vznemirjeni. Tako teh vprašanj ni malo, se pa seveda ponavljajo v več različicah.

Obračun bolniškega nadomestila

V zvezi z obračunom nadomestil »napak« oziroma napak ni tako malo – včasih gre vendarle zgolj za neznanje računovodske službe delodajalca. Podrobnejši pregledi naših plačilnih list so vedno koristni, a  treba je vedeti, kaj sploh gledati in kako se kakšna zadeva obračuna. Veliko vprašanj je povezanih s pravilno osnovo za izračun nadomestil za bolniške odsotnosti. Kako je s tem pri praznikih, kako pri letnem dopustu, kako ob neenakomerno razporejenem delovnem času. Pri tem gre tudi denimo za nerazumevanje tega, zakaj dodatek za delovno dobo ni obračunan posebej za praznike in dopuste – tu si velja zapomniti, da ne more biti, če je vsebovan že v urni postavki. Tu naj opozorimo, da natančne preglede plačilnih list strokovna služba ZSSS nudi članicam in članom sindikatov, povezanih v ZSSS, in po ugotovitvah v skladu z dogovorom z njimi tudi naprej ukrepa. Pogosto je dovolj že opozorilo in zahtevek delodajalcu, naj napako popravi, na voljo pa so tudi druga pravna sredstva. Pri tem pa mora biti napaka pri obračunu plač najprej potrjena.

Bolniška odsotnost in prenehanje pogodbe o zaposlitvi

Tu je največ vprašanj povezanih s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sledijo vprašanja o odpuščanju zaradi drugih razlogov (zlasti poslovnih), o odpovedi v času porodniške odsotnosti, zaradi višje sile, tudi glede tega, ali lahko delavka oziroma delavec da odpoved v času bolniške odsotnosti, kako je z zaščito starejših delavk oziroma delavcev in podobno.

Mnenje naših strokovnih služb lahko povzamemo takole:

• Pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas je vnaprej jasno, do kdaj ta pogodba traja in kdaj bo prenehala, pogodbeni strani ob podpisu sta s tem seznanjeni. To, da je delavka oziroma delavec v času prenehanja pogodbe o zaposlitvi v bolniškem staležu, njenega prenehanja ne preprečuje.

Če je oseba ob prenehanju delovnega razmerja (za določen čas) še vedno na bolniški, lahko prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na tej podlagi uveljavlja pravico do nadomestila, pozneje pa še pravico do nadomestila za brezposelnost pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, pripada nadomestilo še za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pripada zavarovancu nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, in sicer, dokler ni spet zmožen za delo (34. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

• V času odpovednega roka gre lahko delavka oziroma delavec na bolniško ali izrabi letni dopust.
• Če da odpoved delavka oziroma delavec, odpovedni rok v času bolniške ni ovira za vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prvi dan odpovednega roka je, ne glede na bolniško, naslednji dan po dnevu, ko bo delodajalec prejel odpoved delavke oziroma delavca. Malo bolj nejasno je, kaj je z izrabo dopusta, če je nekdo, ki je dal odpoved, v času odpovednega roka na dopustu in v tem času zboli. Ker so razlogi za odpoved na delavski strani, je mogoče, da za preostali dopust sodišče ne bo priznalo odškodnine.
• Pojavilo se je tudi vprašanje, kaj je s podaljšanjem odpovednega roka, če nekdo dobi odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in v času odpovednega roka zboli oziroma gre na bolniško.

Bolezen in druge osebne okoliščine odsotnosti z dela

Na vprašanje, ali lahko posameznik izrabi dva ali več dni, ki mu pripadajo ob smrti svojca ali kakšni drugi osebni okoliščini, če je bil v tistem času na bolniški, je bil odgovor kratek in jedrnat: Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin se lahko izkoristi samo ob nastanku razloga. Če gre za smrt družinskega člana oziroma sorodnika, je to v času pogreba oziroma priprav nanj, saj je odsotnost namenjena udeležbi na pogrebu oziroma pripravam nanj. Odsotnost zaradi smrti v družini se izrabi takrat, ko je do dogodka prišlo. Ne gre namreč za klasični dopust, ki bi se prišteval k rednemu dopustu delavke oziroma delavca, pač pa za upravičeno odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin. Jasno je tudi, da ni mogoča upravičena odsotnost z dela iz dveh razlogov.

Še o solidarnosti

Na eno od pravnih pisarn ZSSS se je obrnil tudi delavec, ki je bil na bolniški osem mesecev. Pretrpel je možgansko kap in zanimalo ga je, ali ima pravico do solidarnostne pomoči, če je na bolniški že 90 dni. Dobil je odgovor, da pravico do izplačila solidarnostne pomoči urejajo kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma podjetniške kolektivne pogodbe. Za podroben odgovor sindikalni pravniki in pravnice potrebujejo informacijo, katera kolektivna pogodba dejavnosti zavezuje delodajalca (za katero dejavnost je delodajalec registriran) in ali imajo v podjetju, kjer je ta delavec zaposlen, sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo. V njej je namreč običajno to področje podrobneje urejeno.

Bolniška odsotnost in dopust

Neredko lahko komu v času dolgotrajne ali ponavljajočih se bolniških odsotnosti ostane neizrabljen ves dopust ali njegov del. S tem povezana vprašanja in odgovori so povedni. »Sem v bolniškem staležu tri leta in me zanima, ali imam pravico do izrabe dopusta za vsa ta leta,« je spraševal član v letih epidemije in prejel odgovor: »Če ste bolniško odsotni že dalj časa, se letni dopust lahko izrabi, ko vam bolniški stalež preneha, in sicer imate možnost izrabe neizrabljenega letnega dopusta za tekoče leto (2021) in za preteklo leto (2020), saj se je letni dopust iz preteklega leta (2020) prenesel do konca letošnjega leta (do 31. 12. 2021). Letni dopust, ki ste ga imeli tri leta nazaj (2019), je ugasnil. Za izrabo neizrabljenega letnega dopusta se je treba z delodajalcem dogovoriti, vendar kot rečeno, izrabite ga, ko se bolniški stalež prekine, saj ni mogoče biti hkrati na bolniški in hkrati na letnem dopustu. V primeru prekinitve delovnega razmerja (zaradi upokojitve, prekinitve pogodbe zaradi odpovedi itd.) pa se neizrabljen letni dopust spremeni v denarno nadomestilo za neizrabljeni letni dopust in se ta izplača pri zadnji plači.«

Velja pa si zapomniti, da je vsaka od okoliščin posebna. Zato se konkretneje tudi na takih primerih izkaže, kako je s to pravico, ko članica oziroma član prideta do strokovnih služb ZSSS na terenu in tam izrabita svojo pravico do brezplačne pravne pomoči. Na splošno lahko rečemo le, da delodajalec brez soglasja delavke oziroma delavca ne more prosto in neupoštevaje zakonske omejitve razpolagati z njeno oziroma njegovo pravico do dopusta; predvsem pa teh pravic finančno ne more poravnavati na primer z odbitki od plač, saj bi bil pri tem v prekršku. Velja, da je treba delodajalca na to opozoriti in predlagati mirno rešitev nesporazuma; šele če se po tem ne zgodi nič, je smiselna uporaba drugih pravnih sredstev.

Nepodaljšanje

Po pravno pomoč se je zatekla tudi 56-letna delavka, ki so se ji začele pojavljati težave v predelu križa, hrbtenice, ramena, zaradi katerih je bila v bolniškem staležu tri mesece. Potem je prejela odgovor zdravstvene komisije ZZZS, da ji je odobren skrajšan delovni čas, na štiri ure, ter da naj ji delodajalec zagotovi novo ustrezno delovno mesto. Od delodajalca je prejela dopis, da ustreznega delovnega mesta zanjo nima ter da naj bo še naprej doma na bolniški. Ima pa 40 let delovne dobe. Sledil je odgovor: »Če vam bolniške niso podaljšali, vam mora delodajalec bodisi zagotoviti delo bodisi vas poslati na čakanje na delo. Vsekakor vam svetujem, da se takoj z delodajalcem dogovorite, kaj in kako naprej. Če vam dela ne more zagotoviti in bo hotel sprožiti postopek odpovedi, bo moral najprej pridobiti soglasje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.«

Nespoštovanje bolniškega reda in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Tudi to pereče vprašanje obravnavamo posebej, v tem razdelku pa navajamo še pravno mnenje sindikalne pravnice Kristine Gomboc Nikolić: »Odveč je poudarjati, da se je v času bolniškega staleža nujno treba držati navodil osebnega zdravnika, ne glede na morebitno izboljšanje zdravstvenega stanja. Kršitve navodil imajo lahko resne posledice in med drugim vodijo tudi v postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja nalagajo osebnemu zdravniku, imenovanemu zdravniku ali zdravstveni komisiji, da zavarovancu da navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi…). Omenjena pravila določajo, da mora zavarovanec v času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege, ki se zdravi doma, v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je mogoča ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja, oziroma če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. Od odobritvi bolniškega staleža je torej določen bolniški red, ki se zapiše v elektronski bolniški list. V bolniški list ima možnost vpogleda tudi delodajalec, pri tem pa ne more pridobiti informacij o diagnozi in predpisani terapiji. Kakršnakoli odsotnost z doma, z izjemo zdravniškega pregleda ali terapije, mora biti izrecno navedena v bolniškem listu.

Na podlagi 110. člena Zakona o delovnih razmerjih lahko delodajalec med drugim prične postopek izredne odpovedi.

• če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe neha spoštovati navodila pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije,
• če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe opravlja pridobitno delo,
• če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe zapustiti kraj bivanja brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije.

Dokazovanje kršitev bremeni delodajalce, zato se ti za preverjanje kršitev navodil v času bolniškega staleža pogosto odločajo za angažiranje detektivov, ki zbirajo informacije o morebitnih kršitvah navodil zdravnika, opravljanju pridobitnega dela ali tem, da delavec zapusti kraj bivanja brez odobritve zdravnika. Na podlagi tako pridobljenih podatkov, fotografij in drugega dokaznega gradiva, ki ga zbere detektiv, lahko delodajalec v 30 dneh začne postopek izredne odpovedi. Če je izredna odpoved delavcu vročena, ta nima pravice do odpovednega roka in odpravnine, izgubi pa tudi upravičenost do nadomestila za brezposelnost na zavodu za zdravstveno zavarovanje. Če imate v času bolniškega staleža nujnejše opravke, ki vam jih zdravstveno stanje dopušča, vam svetujemo, da zaprosite osebnega zdravnika, da izjeme jasno navede v bolniški list. Enako velja tudi, če morate zapustiti kraj bivanja.«

Še niste članica ali član sindikata?

Poiščite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!

Sledenje navodilom – sodna praksa

Opozoriti moramo tudi na različno sodno prakso v zvezi z bolniško odsotnostjo. Pred leti smo v Delavski enotnosti objavili zanimivo sodbo vrhovnega sodišča o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve bolniškega staleža (VIII Ips 34/2015). Pri njej se je to sodišče ukvarjalo z vprašanjem, ali gre za kršitev, če je delavka upoštevala navodila osebne zdravnice, da med bolniškim staležem lahko odide na hrvaško obalo, čeprav ji je bilo z odločbo imenovane zdravnice naloženo, da mora biti doma in mirovati.

Sodišče je pri tem ugotovilo, da pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 244. členu sicer res določajo, da so odločbe imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezne, vendar: »Pravila ne določajo, da je osebni zdravnik v takšnem primeru vezan na prejšnja navodila imenovanega zdravnika oziroma da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika. V tem primeru ni mogoče upoštevati določbe 244. člena Pravil, ki predpisuje le vezanost osebnega zdravnika na razlog začasne zadržanosti. Za odobritev odhoda izven kraja bivanja torej zadošča vnaprejšnja odobritev osebnega zdravnika. Iz tega izhaja, da je v končni fazi pristojna oseba v teh primerih osebni zdravnik. V skladu s tem lahko ta dovoli odhod iz kraja bivanja tudi v primeru, ko imenovani zdravnik ali zdravniška komisija odredita mirovanje.«

In še več

Vprašanj je vsaj toliko kot tistih, ki jih zastavljajo. Vsako je mogoče tako ali drugače rešiti. Pri tem je najbolje, da se članica oziroma član katerega od sindikatov dejavnosti, združenih v ZSSS, obrne na njej oziroma njemu teritorialno najbližjo brezplačno pravno pomoč v ZSSS. Vsi drugi, ki se za članstvo še niso odločili, pa lahko dobijo prve in najbolj osnovne informacije na elektronskemu naslovu Info.Pisarna@sindikat-zsss.si.

Mojca Matoz,
foto Kelly Sikkema/Unsplash

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej pod naslovom Za podrobnejše odgovore so pomembne podrobnosti primerov objavljen v tematski številki Bolniška odsotnost (februar 2023) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!