Spet je aktualen regres – Pišemo o njegovi letošnji višini in svetujemo, kaj storiti, če ga delodajalec ne izplača

22. 6. 2023

Zgodnje poletje vsakič znova pomeni tudi tisti čas v letu, ko veliko govorimo o regresu za letni dopust, saj je skrajni datum za njegovo izplačilo 1. julij. Kakšna pa je višina regresa letos in kaj storiti, če ga delodajalec ne izplača?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delodajalec dolžan izplačati regres vsakemu zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, višina regresa pa je določena najmanj v višini minimalne plače. To pomeni, da bo minimalni regres za leto 2023 višji kot lanski, ko je znašal 1074,43 evra.

Ker minimalna plača za leto 2023 znaša 1203,36 evra, mora biti tudi regres izplačan najmanj v tem znesku.

Ob tem velja poudariti, da morajo delodajalci upoštevati tudi zavezujočo kolektivno pogodbo, denimo na ravni dejavnosti ali na podjetniški ravni, kjer je lahko opredeljen višji znesek regresa, kot ga določa ZDR-1.

Regres je sicer tudi po zaslugi ZSSS razbremenjen plačila dohodnine in prispevkov za socialno varnost do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Po podatkih statističnega urada je zadnja znana (za marec 2023) povprečna bruto plača v naši državi znašala 2191,85 evra. Izplačilo regresa, ki je višje od 100 odstotkov povprečne bruto plače, pa je v delu, ki presega to mejo, obdavčeno, kar pomeni, da se od razlike plačajo prispevki za socialno varnost in dohodnina.

Tudi če je podjetje v likvidnostnih težavah, mora izplačati regres. Se pa v tem primeru lahko rok za izplačilo podaljša, in sicer najpozneje do 1. novembra tekočega leta, vendar le, če je ta možnost določena s kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, ter pod pogoji in v okviru v njej opredeljenih postopkov.

Kaj pa, če …?

Kljub temu, da pri posameznem delodajalcu na primer niste bili zaposleni vse leto, regres pri njem vseeno dobite, a v nižjem znesku. Višina je določena sorazmerno glede na čas zaposlitve pri delodajalcu, ki ga izplačuje. Če menjate službo, je višina regresa izračunana sorazmerno, glede na to, koliko mesecev ste bili zaposleni pri enem delodajalcu. Če ste bili v koledarskem letu do konca marca zaposleni pri enem delodajalcu, nato pa od aprila pri drugem, boste od prvega delodajalca prejeli četrtino regresa, od drugega pa tri četrtine.

Če ste že prejeli regres v polni višini in nato menjali službo, morate staremu delodajalcu povrniti sorazmerni delež za mesece do konca leta, ko ne boste več zaposleni pri njem. Na višino regresa pa ne vpliva bolniška odsotnost, materinski ali starševski dopust, saj v tem času delovno razmerje ni prekinjeno.

Tudi če delavec oziroma delavka dela krajši delovni čas, na primer 20 ur na teden, ima pravico do regresa. V tem primeru je regres za krajši delovni čas polovičen oziroma sorazmeren. A pozor, regres za krajši delovni čas ni vedno v sorazmernem deležu. Izjema so namreč delavci oziroma delavke, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva, in delavci oziroma delavke, ki delajo krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali s predpisi o zdravstvenem zavarovanju (na primer invalidi). V omenjenih primerih je regres enak, kot če bi ti delavci in delavke delali polni delovni čas.

Izplačilo v bonih

Kako pa je z izplačilom regresa v bonih? ZDR-1 določa minimalno izplačilo regresa v višini minimalne plače, pri čemer izplačila v bonih ne predvideva. Glede na to, da je namen plačila regresa za letni dopust omogočiti delavcu oziroma delavki oddih in izrabo dopusta po lastni odločitvi, je izplačilo v denarni obliki edino, ki ga zakon predvideva. Kljub temu pa se nekateri delodajalci odločajo del regresa izplačati v bonih, saj jim takšno podlago, sicer v redkih primerih, zagotavlja kolektivna pogodba dejavnosti.

Kaj storiti, če delodajalec regresa ne izplača?

Regres za letni dopust mora biti torej delavkam in delavcem izplačan do 1. julija tekočega leta. V izjemnih primerih, če je delodajalec nelikviden, je, kot rečeno, ta rok lahko podaljšan do 1. novembra, a le, če je ta možnost zapisana v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki delodajalca zavezuje. Če delodajalec s plačilom zamuja, je postopek, da delavec oziroma delavka pride do svojega plačila, najbolje izvesti v dveh korakih.

»Predvsem je pomembno, da delavke in delavci v podjetju na neizplačilo regresa čim prej reagirajo. Pred sodno izterjavo, ki je lahko dolgotrajna, priporočamo neformalne oblike pritiska na delodajalca in pogajanja, pri čemer pa se je treba vedno zavedati, da je izplačilo regresa pravica delavca in v nobenem primeru ni prepuščeno volji delodajalca, zaradi česar je delavcu tudi zagotovljeno sodno varstvo,« je pred časom povedal Matija Drmota, samostojni svetovalec ZSSS za pravno področje. »Če je v podjetju organiziran sindikat, naj se delavec oziroma delavka obrne na svojega sindikalnega zaupnika. Ta bo zadevo prevzel in se navadno najprej obrnil na poslovodstvo po pojasnilo ter z zahtevo, naj regres nemudoma izplačajo. S pomočjo strokovnjakov iz ZSSS, ki imajo izkušnje s pogajanji, ter s svojim poznavanjem razmer v podjetju in potreb ter zahtev delavcev bo sindikalni zaupnik lahko ocenil, ali je s podjetjem smiselno denimo skleniti sporazum o obročnem izplačevanju regresa ali o določitvi poznejšega datuma izplačila. Ne glede na morebitni sklenjeni dogovor pa ima vsak delavec od trenutka zamude še pravico zahtevati takojšnje izplačilo in tudi možnost vložitve tožbe.« Če dogovora ni mogoče doseči ali če delodajalec regresa kljub pozivom ne izplača, ostane zaposlenemu na voljo prisilna izterjava v okviru sodnega postopka. »Za člane in članice sindikata ta postopek brezplačno prevzamejo pravniki, ki jih zagotavlja ZSSS prek službe pravne pomoči. Član se mora oglasiti na svoji regijski oziroma območni organizaciji ZSSS ter s seboj prinesti svojo pogodbo o zaposlitvi in morebitne druge relevantne dokumente. Tam bo podpisal pooblastilo in celotno zadevo bo prevzela pravna služba. Ko se bo postopek zaključil, bodisi s poravnavo ali s sodbo, bo pravna služba, če bo to potrebno, izpeljala tudi postopek izvršbe v imenu člana sindikata,« pravi Drmota.

Pod črto lahko rečemo, da je tudi ob neizplačilu regresa – kot pri drugih denarnih terjatvah delavk in delavcev – priporočljivo čimprejšnje ukrepanje. Tako lahko namreč zagotovimo največ možnosti za plačilo, preden se lahko zgodi, kar se je v preteklosti že dogajalo, da podjetje dejansko ostane brez sredstev za plačilo, ker se nakopičijo tudi drugi dolgovi. S tem tudi delavke in delavci delodajalcu sporočijo, da so se pripravljeni za svoje pravice boriti in, če je potrebno, tudi izkoristiti vse možnosti, ki jim jih zakonodaja daje, še meni Matija Drmota.

Ne pozabite!

Do 1. julija so torej delodajalci dolžni svojim delavkam in delavcem izplačati regres za letni dopust, in sicer najmanj (!) v višini 1203,36 evra.

Foto Etienne Girardet/Unsplash