Zasebno: Velika stavka žensk na Islandiji – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
1. 10. 2021
»Dokler levi ne bodo imeli svojih zgodovinarjev, bodo zgodbe o lovu še naprej pisali lovci,« pravi ena izmed številnih različic znanega afriškega pregovora.
S pomočjo spletne strani Working Class History, ki jo upravlja istoimenski kolektiv, in več aktivnosti (različni projekti, podkast ipd.), povezanih z njo, ki jim je mogoče slediti predvsem na družbenih omrežjih, pa je človeku hitro jasno, da svet v resnici spreminjajo tisti, ki jih zgodovinski učbeniki in knjige ponavadi komaj zaznajo – ne nujno bogati in vplivni posamezniki oziroma posameznice, temveč množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi.
Na teh straneh vam bomo s pomočjo široke baze najrazličnejših delavskih zgodb ter relevantnih podatkov in informacij vseh vrst, ki jih premore bogat arhiv Working Class History, redno ponujali izbor različnih utrinkov iz zgodovine delavskega gibanja, ki jih bomo kombinirali tudi s pomembnimi zgodovinskimi poudarki iz Slovenije oziroma s tukajšnjega družbenega, političnega in kulturnega prostora.
Izbor ni ne dokončen ne edini pravilen, tole pa smo pripravili za oktober:
2. oktober 1937
Približno 10 tisoč študentov, profesorjev in običajnih ljudi je na Plaza de las Tres Culturas v mehiški prestolnici Ciudad de México deset dni pred odprtjem poletnih olimpijskih iger demonstriralo proti zasedbi Državne avtonomne univerze, ki je pod nadzor vojske prešla le malo pred samim tekmovanjem. Več kot pet tisoč do zob oboroženih vojakov in policistov je tisti večer »krotilo« protestnike. Potem, ko naj bi neznanec začel streljati na postavljene enote, so slednje ogenj usmerile proti demonstrantom in jih – ocene so si različne – od 20 do 1000 ubile. 31 let pozneje se je ob vpogledu v nekatere do takrat tajne dokumente izkazalo, da je začetni strel prišel iz vladnih vrst in služil kot provokacija.
3. oktober 1935
Etiopijo, edino afriško državo, ki ni padla pod jarem kolonialnih sil, je napadla fašistična Italija. Italijani so nad tamkajšnjim prebivalstvom zagrešili veliko zločinov, ljudi so zapirali v koncentracijska taborišča in podobno. Veliko temnopoltih z vsega sveta je bilo ogorčenih nad dogajanjem, zato so se številni javili kot prostovoljci v boju proti fašističnemu kolonialnemu okupatorju.
5. oktober 1945
Šestmesečna stavka, za katero so se odločili tamkajšnji scenski delavci, se je, ko so stavkokazi poskušali prečkati stavkovno stražo, na vhodu v studie podjetja Warner Bros v Burbanku v Kaliforniji sprevrgla v krvavo divjanje. Dogodek še zmeraj imenujejo »holivudski črni petek« ali »bitka za Burbank«. Na koncu dneva je bilo na kraju dogajanja približno 300 policistov, poškodovanih pa je bilo več deset oseb, medtem ko so zvezne oblasti z vpeljavo temu ustrezne zakonodaje želele razbiti tamkajšnje delavske organizacije.
10. oktober 1947
Temnopolti afriški železniški delavci so se v frankofonski zahodni Afriki – v Senegalu, Beninu, Slonokoščeni obali in Gvineji – odločili za stavko, ki je trajala do marca naslednje leto, ko so se vrnili na delo. Med sporom so imele pomembno vlogo tudi žene in partnerke stavkajočih delavcev, ki so h gradnji solidarnosti pripomogle s pisanjem borbenih pesmi in z zasmehovanjem stavkokazov.
11. oktober 1972
Približno petdeset ljudi, priprtih v zaporu v Washingtonu, je zasedlo tamkajšnji zaporniški blok in vzelo za talce dvanajst pravosodnih policistov, zahtevali pa so boljše pogoje za življenje in zmanjšanje prenatrpanosti v prostorih zapora.
13. oktober 1157 pr. n. št.
Začetek prve zabeležene stavke v zgodovini, ki se je zgodila v Egiptu: Faraon Ramzes III. (1217 pr. n. št. do 1155 pr. n. št.) naj bi se v času svojega vladanja ukvarjal z mnogimi vojnami in spopadi, pisni viri pa pravijo, da so v 29. letu njegovega vladanja zabeležili prvo delavsko stavko v zgodovini. Delavci, graditelji grobnic in umetniki so med gradnjo nekropole ustavili delo, saj naj ne bi dobili hrane.
16. oktober 1968
Ameriška atleta sta Tommie Smith in John Carlos na olimpijskih igrah v Mehiki poskrbela za eno najmočnejših političnih gest v zgodovini športa. V času revolucionarnih sprememb so tedaj v Združenih državah temnopolti glasno opozarjali na neenakopravnost, rasno razlikovanje in na kratenje osnovnih človekovih pravic.
Obuta le v črne nogavice, ki so simbolizirale revščino temnopoltih v ZDA, sta stopila na oder za zmagovalce. Carlos je imel ob tem odpet zgornji del jopice, s čimer je nakazal solidarnost delavskemu razredu. Okoli vratu je imel ogrlico, ki je, kot je nato povedal, simbolizirala vse linčane in ubite sužnje. Smith pa je okoli vratu nosil črn šal, ki naj bi predstavljal črnski ponos. Ko je v čast olimpijskemu prvaku zadonela ameriška himna, sta temnopolta športnika v zrak dvignila pesti – Smith desnico, Carlos pa levico –, na katerih sta imela črni rokavici. Pesti sta držala v zrak vso himno. Več tukaj.
18. oktober 1931
Delavke in delavci so v Braunschweigu sredi Nemčije začeli stavko, s katero so nasprotovali nacistični oblasti. V drugi polovici leta 1931 se je odvilo 25 tovrstnih, protinacističnih stavk, ki so povezale okoli 30 tisoč delavk in delavcev, medtem ko jih je naslednje leto sledilo še več. Vendarle je šlo za načeloma kratke prekinitve dela, in sicer v manjših ali srednje velikih podjetjih, ki jih je oblast brez težav nevtralizirala.
18. oktober 1948
V New Yorku so tri uradnike iz delavske organizacije United Brewery Workers, ko so poskušali nagovoriti množico stavkajočih pivovarniških delavcev, izžvižgali. Člani sindikata so bili odločeni, da jih ne bodo poslušali, razen če se bodo najprej pogovarjali z organizacijskim odborom, ki so ga vzpostavili stavkajoči. Skoraj 3000 delavk in delavcev v dvanajstih od štirinajstih mestnih pivovarn je pet dni prej zaustavilo delo, in sicer v podporo enaindvajsetim odpuščenim voznikom. Zaradi stavke je na Manhattnu ostalo brez piva kar 70 barov.
22. oktober 1905
30 tisoč delavk in delavcev se je v Čilu dvignilo proti slabim delovnim pogojem in naraščajočim življenjskim stroškom. Mesarji, čevljarji, izdelovalci cigar, tapetniški in drugi delavci so sodelovali pri revoltu, v okviru katerega so železniški delavci razstrelili železniško progo. Ko je bilo ubitih 250 delavcev, za kar so poskrbele tudi paramilice, je bil upor zadušen, čeprav je delavsko gibanje raslo še naprej.
24. oktober 1975
Velika stavka žensk na Islandiji: žensko delo, tako produktivno kot reproduktivno, pomembno prispeva h gospodarstvu in k družbi nasploh, a je večinoma nevidno, islandske ženske pa so se odločile, da njihovo delo postane vidno in cenjeno. Pobudo za enodnevno stavko je dala radikalna feministična skupina Rdeče nogavice, ideja pa se je hitro prijela med sindikalnimi aktivistkami in drugimi ženskimi organizacijami ter dobila najširšo mogočo podporo. 24. oktobra 1975 je tako z delom prenehalo kar 90 odstotkov žensk in popolnoma ustavilo gospodarstvo, pri tem pa so se zaprle šole in vrtci. V islandskih mestih so potekala množična zborovanja, s stavko pa so dosegli svoj namen, medtem ko je islandski parlament že naslednje leto sprejel zakon o enakem plačilu.
26. oktober 1977
8 tisoč delavcev je v Kanpruju v Indiji obkolilo predilnico bombaža Svadeši ter vanjo zaklenilo nadrejene, saj že nekaj tednov niso bili plačani. Sindikati niso ponudili pomoči, zato so delavci pretepli sindikalne voditelje, po petinpetdeseturnem obleganju pa so jim plače končno izplačali.
30. oktober 1944
Levičarska Grška ljudska osvobodilna fronta je osvobodila Solun izpod nacističnega jarma. Ob zori so nekatere skupine iz omenjene fronte nacistom preprečile, da bi razstrelili elektrarne in prehrambne obrate, medtem ko so druge napadale umikajoče se nemške enote. Ob dveh popoldne je bila osvoboditev končana, partizani pa so začeli z ulično parado. Nato se je zbralo lokalno prebivalstvo in izvolilo svoje predstavnike pri samoupravljanju, ki so ga želeli vzpostaviti. Mesto je ostalo pod nadzorom lokalne skupnosti do februarja prihodnje leto, med okupacijo pa je ostalo brez 10 odstotkov svojega prebivalstva, 96 odstotkov lokalne judovske skupnosti in 90 odstotkov svoje industrije.
Viri: Working Class History: Everyday Acts of Resistance & Rebellion, edited by Working Class History, 2020, PM Press in drugo gradivo
Ne spreglejte tudi:
September
Vladal je dolgih in grozljivih 17 let – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Avgust
Julij
Junij
Pred 116 leti so nastali Industrijski delavci sveta – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Maj
Prehiteli delavstvo iz industrijsko bolj razvitih držav – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
April
Na Zaloški so orožniki ubili trinajst ljudi – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Marec
Da ne bodo vseh zgodb napisali lovci – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Nalagam ...