Vlado in ministrstvo za delo pozivamo k uskladitvi letnih denarnih prejemkov (otroškega dodatka, državne štipendije ipd.)

11. 1. 2021

V ZSSS smo na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter na vlado poslali poziv k uskladitvi mej povprečnega mesečnega dohodka za upravičenost do letnih denarnih prejemkov (otroškega dodatka, državne štipendije, subvencije za vrtec ipd.) ter k uskladitvi višin transferjev.

Čeprav smo lani beležili negativno letno rast cen življenjskih potrebščin v višini -1,1 odstotka, pregled posameznih proizvodov in storitev, ki sestavljajo “košarico dobrin” na podlagi katere se izračunava indeks cen življenjskih potrebščin, kaže, da so se občutneje povečale cene nekaterih dobrin in storitev, ki za gospodinjstva predstavljajo največji delež izdatkov ter pomembno vplivajo na njihov življenski standard in kupno moč.

Številne podražitve življenjskih potrebščin

Cena hrane in brezalkoholnih pijač so se povišale za odstotek, podražitev hrane je znašala 1,1 odstotka, mesa 2,5 odstotka, sadja pa kar 5,2 odstotka. Cene oskrbe z vodo in raznih storitev povezanih s stanovanjem so se povišale za 5,7 odstotka, cene proizvodov in storitev iz skupine za zdravstvo za 4,9 odstotka. Skupno so se cene življenskih potrebščin sicer znižale zaradi kar 18,8-odstotne pocenitve goriv.

Ukrepi nižali višino transferjev

Področje socialnih transferjev, namenjenih razvoju in enakim možnostim otrok, je v zadnjih letih utrpelo nekaj zakonodajnih sprememb, ki so se odražale v znižanju prejemkov in materialnem ter socialnem slabšanju položaja družin v Sloveniji. Poleg varčevalnih ukrepov je k temu prispeval tudi spremenjen način usklajevanja transferjev. Lani je namreč stopil v veljavo zakon, ki je spremenil usklajevanje višine transferjev iz dvakrat na zgolj enkrat letno. Poleg tega so se leta 2017 spremenile tudi meje za ugotavljanje upravičenosti do pravic iz javnih sredstev. Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do pravic so bile pred tem vezane na odstotek neto povprečne plače in ne nominalno kot sedaj. Dejstvo je, da je rast neto povprečne plače v zadnjih letih rastla hitreje od rasti cen življenjskih potrebščin. Nenazadnje se kot izredno problematična v praksi kaže tudi sprememba koncepta otroškega dodatka, ki se šteje v cenzus za ugotavljanje upravičenosti do socialnih transferjev.

Koronakriza zvišala stroške družin

Praksa prav tako kaže, da so se v času covid-19 stroški gospodinjstev z otroki še povečali, saj otroci zaradi zaprtja vrtcev in šol že več mesecev ostajajo doma. Družine imajo zaradi prehoda na šolanje na daljavo dodatne stroške kot so povišanje stroškov elektrike, interneta, nakup računalniške opreme ipd. Prav tako so zaposleni zaradi varstva in šolanja otrok primorani koristiti višjo silo in prejemajo nadomestilo plače. Vse to zmanjšuje razpoložljivi dohodek gospodinjstev in njihovo kupno moč. Enkratne solidarnostne pomoči za družine z otroci izplačane na podlagi interventne zakonodaje so nezadostne, kratkoročne narave in ne pomenijo dolgoročnejšega izboljšanja položaja (najranljivejših) družin.

V ZSSS ministrstvu za delo in vladi zato predlagamo, da se kljub ugotovljeni deflaciji v letu 2020 izvede uskladitev dohodkovnih mej upravičenosti do letnih pravic in uskladitev višin nominalnih zneskov transferjev upoštevaje rast povprečne neto plače v RS ter rast cen ključnih življenjskih potrebščin. Izvedba uskladitve je v letu 2021 v luči negativnih posledic, ki jih prinaša COVID-19 kriza nujno potrebna, da se prepreči dodatno materialno poslabšanje položaja družin.

 

 

Share