Vrag je odnesel šalo: skrajni čas je, da se tudi v dejavnosti trgovine upošteva delavski glas!

30. 6. 2022

Zaradi vse večjega nezadovoljstva med delavkami in delavci v dejavnosti trgovine, ki izhaja iz nizkih plač, premajhnega števila zaposlenih na izmeno, kršitev delovnega časa in panožne kolektivne pogodbe, ter ob izredno visokih dobičkih, ki jih je ta dejavnost dosegla v lanskem in predlanskem letu in ki se ne odražajo v plačah ali nagradah zaposlenih, so v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) začeli različne aktivnosti in oblikovali zahteve, ki so jih danes predstavili javnosti.

Zahtevajo dvig osnovne plače, ki ne sme biti nižja od zakonsko določene minimalne plače – konkretno bi jo dvignili na 1100 evrov bruto; povračilo polnih potnih stroškov, tudi v obliki 100-odstotne cene dnevne vozovnice in povračila kilometrine tam, kjer javni prevoz ni organiziran; regres za letni dopust, v celoti izplačan v denarni obliki, in sicer najmanj v višini 1500 evrov. Obenem v SDTS zahtevajo tudi, da naj bo v pogodbi o zaposlitvi določen točen kraj opravljanja dela, pri čemer pa naj uprava podjetja zagotovi, da bo v poslovalnicah dovolj kadra, s katerim bi nadomeščali tudi potencialne odsotnosti zaradi bolniških staležev, dopustov in podobno. Absolutno nujno pa je tudi dosledno upoštevanje kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, kar pomeni, da se morata priprava na delo in zaključek dela povsod šteti v delovni čas. Zahtevajo tudi ustrezno povračilo stroškov za prehrano med delom, s katerim naj bo zagotovljeno plačilo toplega obroka.

Na začetku junija so v SDTS zaradi vsega naštetega pričeli tudi akcijo zbiranja podpisov peticije v podporo navedenim zahtevam, in sicer najprej med zaposlenimi v podjetju Engrotuš, d. o. o., ki ima v lasti znanega trgovca Tuš. Z omenjenimi zahtevami oziroma zbiranjem podpisov podpore pa bodo nadaljevali tudi v drugih podjetjih v dejavnosti trgovine.

Od pomanjkanja kadra do dviga cen

Generalni sekretar sindikata Ladi Rožič je na novinarski konferenci prejšnji teden v Ljubljani opozoril tudi na več aktualnih težav v panogi. In sicer na zahtevne razmere po številnih trgovinah, kjer ima marsikateri delodajalec ravno zaradi naštetega velike probleme z iskanjem kadra, kar pa odpira več težav. Tistim, ki se zaposlijo na novo, tako ponujajo višje plače, kar pomeni, da so delavke in delavci za enako oziroma podobno delo pogosto plačani različno, pri tem pa so najbolj diskriminirani prav starejši zaposleni z veliko izkušnjami. Dogaja se celo, da imajo študenti brez izkušenj precej višjo urno postavko kot redno zaposleni, saj je delodajalcem pomembno le, da so trgovine odprte. V SDTS tovrstni diskriminaciji, ne pa seveda tudi temu, da so študenti ustrezno plačani, nasprotujejo. »Zaradi pomanjkanja kadra prihaja še do drugih kršitev, zaposleni ne morejo na malico, prepovedujejo jim in odpovedujejo že dogovorjen letni dopust, ko so prosti, jih kličejo na osebne telefone ter zahtevajo, naj pridejo na delo in podobno.« Pri tem je sindikalist izpostavil: »Trgovinska dejavnost, ki je ena največjih v državi, zaposluje v gospodarskih družbah 90.357 delavk in delavcev (podatek za lansko leto) in je v letu 2021 ustvarila 1,3 milijarde evrov neto čistega dobička. Na letni ravni se je realni prihodek od prodaje povečal za 25,1 odstotka, brez trgovine z motornimi gorivi pa za 5,5 odstotka. V slednji se je namreč realni prihodek povečal kar za 75,2 odstotka, v trgovini z neživili pa za 10,3 odstotka.« Pri tem plače zaposlenih ostajajo enake. Po trenutni panožni kolektivni pogodbi je osnovna plača prodajalca oziroma prodajalke 640,71 evra bruto, kar je absurd, se je pridušal Rožič. Res je sicer, da jim potem delodajalci v skladu z zakonodajo doplačujejo do minimalne plače, a istočasno na tako nizko osnovo obračunavajo potem dodatek za delovno dobo, pogoje dela, za delovni čas … Rezultat vsega opisanega pa so nato nizke pokojnine zaposlenih v trgovini (v enem od večjih podjetij jih gre letos v pokoj kar šeststo, je omenil Rožič), ki se morajo na stara leta na pomoč obrniti na državo, medtem pa dobički trgovskih podjetij nezadržno rastejo. Nenormalen dvig cen različnih življenjskih artiklov in dobrin – od plina, kurilnega olja, bencina do vseh vrst hrane – pa najprej občutijo prav delavke in delavci v trgovini, ki morajo čisto vsak dan na koncu službe prenumerirati izdelke in na artiklih zamenjati listke s cenami, so opozorili v SDTS.
»Naše zahteve so realne, in če ne bomo prišli do dogovora v pogajanjih, ki so pred nami, do rešitev, ki sem jih že prej nakazal, bomo priča stavkovnemu valu, pripravljeni pa smo izvesti tudi referendum in z zakonom določiti najnižjo plačo, ki jo lahko delavec oziroma delavka prejema; pa ne bomo prva država, ki bo to naredila, to so že storili denimo na Češkem,« je tudi druge ukrepe, če delodajalci ne bodo razumeli, da se v dejavnosti trgovine za tako nizke plače ne da več delati, napovedal Rožič.

Stanje je katastrofalno

Mirjana Janjić, predsednica Sindikata Tuš Slovenija, je izpostavila, da delavke marsikje sploh več ne hodijo na malico, ker si tega enostavno ne morejo privoščiti, če želijo opraviti vse delo. »Vse več je enostranskega odrejanja dopusta, marsikdo pa je pod izjemno velikim stresom, ker sploh ne more iti na dopust, saj ni zamenjave. Vse več delavk in delavcev opravlja vse širši krog nalog, čeprav te niso zapisane v pogodbah o zaposlitvi. Zaradi prenizkega števila zaposlenih je tempo dela izjemno visok, kar se kaže v izgorelosti, v poškodbah in vse pogostejših bolniških odsotnostih, kar še znižuje število zaposlenih,« je orisala na terenu.

Neto dodana vrednost na zaposlenega se je v dejavnosti trgovine z 48.564 evrov v letu 2020 dvignila na 57.505 evrov v letu 2021, torej za 21 odstotkov, medtem ko plače zaposlenih ostajajo enake.

Da je stanje v dejavnosti za delavstvo res katastrofalno, je opozoril tudi Andraž Mali iz Centra za družbeno raziskovanje (Cedra). Trgovska podjetja namreč gledajo le na dobičke, ki jih dosegajo na eni strani s pritiskom na dobavitelje ali na drugi strani s pritiski na zaposlene. Tu sta predvsem gonilni sili diskontni verigi Lidl in Hofer, ki temeljita na nizkih cenah in zelo visoki intenzivnosti dela, ki je posledica sistematičnega pomanjkanja kadra v poslovalnicah. Temu modelu pa vse bolj sledijo tudi druge, bolj tradicionalne trgovske verige, je pojasnil. Vendar je poudaril tudi naslednje: »A to ni vsa zgodba. Upanje dajejo vse bolj angažirane sindikalistke, kot je Mirjana v Tušu, Damjana v Sparu, Maruša v Lidlu, Tina v Mercatorju in še številne druge, ki so se uspešno borile za zaprtje trgovin ob nedeljah in tako dosegle prost dan. Ta akcija za dvig plač je del tega gibanja aktivnih sindikalistk za izboljšanje življenjskega standarda. Aktivnosti bo sindikat v sodelovanju s Cedro nadaljeval in jih razširil v vse trgovske verigeTina Podbevšek iz Cedre pa je dodala: »Solidarnost med delavkami in delavci različnih panog, med sindikati bo v prihodnjih mesecih ključnega pomena, ne samo za delavke Tuša, temveč širše. Smo v obdobju izrazite draginje, zneski na naših položnicah se bodo do zime povišali za od dvakrat do štirikrat.« Treba si je prizadevati za povezano in močno delavsko gibanje, ki bo lahko preprečilo vsesplošno naraščanje revščine in postavilo interes delavstva po vsesplošnem kakovostnem življenju pred interese kapitala.

Sindikat delavcev trgovine pa pri tem poziva vse sindikate, organizacije ter širšo javnost, da podprejo delavke in delavce Tuša. Boj se nadaljuje.

Več na tej povezavi.

Share