Izpostavljamo: Za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

6. 9. 2019

V minulem tednu je javnost, zlasti pa politiko zaposloval predlog zakona stranke Levica, ki predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prvi odzivi delodajalcev in koalicije so bili odklonilni. Slednjih menda zlasti zato, ker je Levica s tem pogojevala svoje siceršnje sodelovanje s koalicijo. Ideja pa ni od včeraj. Prav je, da se, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, spomnimo tudi stališč ZSSS.

Po besedah izvršne sekretarke ZSSS Lučke Böhm je v predlogu zakona več argumentov, ki jih je ZSSS zagovarjala v pogajanjih o zdravstveni reformi bivše ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. To je namreč ministrica, ki je do določene točke že speljala ta zakon, potem pa se je vse ustavilo na ministrstvu za finance, ki ni našlo volje ali argumentov, s katerimi bi ga zagovarjalo v okviru EU, ki zaradi evra kroji tudi našo monetarno politiko. Povedano po domače, šlo je za spremenjene bilance v prid večjim javnim izdatkom, česar pa v Bruslju ne vidijo radi.

ZSSS zagovarja stališče, da je plačevanje prispevkov v odstotku od dohodka/plače bolj solidarno do prebivalstva z nizkimi dohodki kot vzajemno zdravstveno zavarovanje, kjer velja enaka premija za vse ne glede na višino dohodka/plače. Z vidika preglednosti zdravstvenega zavarovanja je tudi bolje, da Zavod za zdravstveno zavarovanje krije celotno ceno zdravstvenih storitev, zdravil in medicinskih pripomočkov. Seveda pa tiči vedno znova težava v podrobnostih o tem, kako tak sistem vzpostaviti in kdaj, saj bi hitenje lahko prineslo nove težave, meni Lučka Böhm. Po njenem je treba predvsem dobro razmisliti in preračunati, kako bo nadoknaden izpad sredstev za zdravstveno zavarovanje, ki jih je doslej zagotavljalo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Naj bo dvig obremenitev pošten in pravičen

Ko omenjamo reformo nekdanje ministrice Kolar Celarc, je treba spomniti tudi na to, da je v svoji vnemi, da bi ji v medresorskem usklajevanju vendarle uspelo priti do sprejemljive rešitve, predlagala obvezno zdravstveno doplačilo, ki bi nadomestilo premijo in bi se trgalo od neto in ne od bruto plače, zato pa se ne bi upoštevalo kot olajšava pri odmeri dohodninske osnove. »Nismo bili navdušeni nad rešitvijo, ki jo je predlagala bivša ministrica. V bistvu pa je bil to pristop, ki je vnašal v sistem socialno kapico na ravni povprečne plače. ZSSS pa je vedno opozarjala, da je socialna kapica grožnja solidarnosti,« opozarja izvršna sekretarka ZSSS. Predsedstvo ZSSS je v začetku leta 2018 sprejelo stališče, da je to nesistemski pristop.

Pojasniti in podrobneje proučiti kaže tudi predlog Levice glede dviga prispevnih stopenj, kolikšen bo za zavarovance in kolikšen za delodajalce, upokojence in druge kategorije zavarovancev ter kaj bo ta pomenil z vidika posameznika in sistema. »Vsekakor mora biti dvig obremenitve pošten in pravičen, tudi do delavcev, ki so v sistemu zdravstvenega zavarovanja najbolj solidarni do drugih kategorij. Ob dvigu prispevnih stopenj zavarovancev bi prišlo tudi do znižanja neto plače, zato je potrebna skrbna analiza pravičnosti bremen glede na dohodke in status zavarovancev,« opozarja Lučka Böhm.

Minister napoveduje

Minister za zdravje Aleš Šabeder je za STA 28. avgusta izjavil, da je treba najti rešitev za dolgotrajen in stabilen vir financiranja v primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zagotoviti bo treba preko pol milijarde sredstev. Z ministrstvom za finance pripravljata različne simulacije. Ena od možnosti je dvig prispevne stopnje. Nekatere države pa so uvedle novo dajatev, ki priteka v integralni proračun zdravstva. Ministrstvo je rešitev vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predvidelo s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi moral biti na vladi junija 2020.

Kaj bi ta predlog zakona pomenil ob demografskih spremembah?

Levica predlaga na prvo žogo všečno določilo, da bi Republika Slovenija zagotavljala financiranje obveznega zavarovanja po tem zakonu tudi v primeru, da bi odhodki zavoda presegali prihodke od prispevkov za obvezno zavarovanje. V tem primeru naj se po njihovo razlika pokrije iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov.

Lučka Böhm, ki je dobra poznavalka delovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), opozarja tudi, da je potreben dober premislek, ali je res možno izpeljati vse potrebne predpriprave v na zavodu za tak korenit poseg v financiranje zdravstvenega zavarovanja do 1. januarja 2021. »Vsekakor zaradi ukinitve ne sme priti do poslabšanja dostopnosti zdravstvenih storitev in rednega plačila izvajalcem zdravstvenih storitev,« dodaja.

Dodatno vprašanje, ki smo ga v ZSSS tudi že slišali, je, kaj bo s socialno varnostjo delavcev, ki sedaj delajo v zavarovalnicah dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Bodo možne njihove prezaposlitve na zavod?

Naša sogovornica pa omenja tudi, da je dobrodošel tudi predlog Levice, po katerem je predvidena vrnitev premoženja članom Vzajemne, ki so ga ustvarjali pri oblikovanju obveznih rezerv. Doreči in podrobneje razčleniti je treba le, kako bo izveden, dodaja.

ZSSS bo podrobneje analizirala predlog Levice in morebitne druge predloge. Prva priložnost bo že na predsedstvu ZSSS prihodnji teden.

Mojca Matoz

 Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti

Share