Za kaj se borimo sindikati in kaj vse bi želela vzeti delodajalska stran? – Pišemo o tem, kaj vse je na kocki pri spremembah zakona o delovnih razmerjih

25. 10. 2023

Zadnje tedne, dni, za sindikalne centrale pa že mesece in vse leto, so spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) tema, ki nam ne dovoli spati. Iz dneva v dan si prizadevamo, da bi se ZDR-1 spremenil v korist delavca oziroma delavke in iz dneva v dan se borimo, da delodajalske organizacije ne bi dosegle svojega in že tako izkoriščanemu delavstvu vzele še tisto malo, kar ima – odmor, dodatke, odpravnine, stroške prevoza na delo …

Se sliši neverjetno? V času največje zaposlenosti, velikega pomanjkanja delavk in delavcev, inflacije, draginje …. bi delodajalske organizacije naredile vse, da naše delavke in delavci izgubijo kar največ pravic? Prav to se dogaja. Pojasnimo:

Oh, ta socialni dialog!

Sindikati in delodajalci z besedno zvezo »socialni dialog« res pogosto opletamo. Podobno mediji. A nujno je razumeti, da se vse odločitve, pomembne za delavstvo, sprejemajo s socialnim dialogom. Na eni strani sindikati, na drugi delodajalci. Na tretji vlada. Zakon o delovnih razmerjih je za vse tako zelo pomemben, da ga lahko spreminja samo z dialogom. S tem se strinjamo in to sprejemamo. In več kot leto dni smo se konstruktivno trudili. Sindikati.

Ne pa delodajalci. Ti niso imenovali članov pogajalske skupine. Ti niso prihajali na seje. Ti so pogojevali spremembe z nerazumnimi zahtevami. In ker niso uspeli, sedaj kričijo, da se jih ne upošteva. Naj bo jasno: delodajalske organizacije so več kot leto dni bojkotirale posvetovanja o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Delodajalske organizacije so onemogočile delovanje ekonomsko-socialnega sveta. Niso se želele pogajati o ZDR-1, ker niso želeli, da se karkoli spremeni.

Kaj se mora spremeniti?

Slovenija je že lansko leto zamudila skrajne roke za implementacijo dveh evropskih direktiv, ki delavkam in delavcem prinašata nekaj malega ugodnosti, to je na primer pravica do odklopa. Že zato se mora ZDR-1 spremenit. Poleg obveznosti implementacije direktiv EU je nujno treba urediti tudi določena področja, pri katerih se je v praksi pokazala potreba po spremembah zakona. Sem sodijo predvsem ureditev položaja delavca oziroma delavke v postopku izdaje opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, učinkovitejša zaščita delavskega zaupnika, subsidiarna odgovornost naročnika ter pravica do odklopa. Na omenjenih področjih namreč prihaja do težav v izvajanju zakona, zato bi bilo nesprejemljivo, da bi se zakonodajalec ob sprejemanju novele ZDR-1 osredotočil zgolj na izpolnjevanje minimalnih zahtev evropske zakonodaje.

Katere spremembe so torej na mizi?

Pisno opozorilo pred odpovedjo: Prepogosto se dogaja, da delodajalci institut opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi uporabljajo kot sredstvo pritiska nad delavcem, čeprav ta ni prekršil svojih delovnih obveznosti. Po dosedanji ureditvi delavec oziroma delavka nima nikakršnega pravnega sredstva zoper takšno opozorilo, ki lahko potencialno vodi tudi v prekinitev delovnega razmerja, ne pred sodiščem in niti v postopku pred delodajalcem. Ker delodajalec po trenutnem zakonu kar se tiče opozorila nima nobenih dodatnih obveznostih, to zanj predstavlja sredstvo discipliniranja delavk in delavcev iz neutemeljenih razlogov, poleg tega pa ni ovir za prakso, v okviru katere nekateri delodajalci omenjena opozorila izdajajo »na zalogo«, in sicer za primere, da lahko delavca oziroma delavko odpustijo že ob prvi kršitvi delovnih obveznosti. Nič od tega ni namen instituta opozorila pred odpovedjo, se pa v praksi dogajajo takšni primeri. Zaradi navedenega je predlagana ureditev v skladu s katero je skrajšan rok, v okviru katerega je delavcu oziroma delavki po prejemu opozorila lahko vročena odpoved, in se tem zmanjšuje tudi njegova negotovost, primerna. Tudi uvedba zahteve po obrazložitvi opozorila in zagovora z delavcem oziroma delavko je minimalni korak, ki je nujen, da se razmere na tem področju v praksi izboljšajo, in ki daje delavcu pravico, da se izjasni o očitani kršitvi.

Oskrbovalski dopust: Družinski člani, pri katerih se pojavi potreba po obsežnejši negi in podpori drugemu družinskemu članu iz zdravstvenih razlogov, lahko dobijo do pet dni neplačanega dopusta na leto. O tem morajo predhodno obvestiti delodajalca.

Subsidiarna odgovornost naročnikov v gradbenem sektorju: Če nekdo naroči gradbena dela in najame podizvajalce, nato pa projekt zaide v težave in podizvajalcev ne plača, imajo zaposleni pri teh podizvajalcih možnost terjati naročnika, ne pa samo šefov podizvajalcev.

Bolj predvidljivi delovni pogoji: Delavec bo lahko delodajalcu enkrat na leto predlagal sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z izboljšanimi delovnimi pogoji. Delodajalec se bo moral na to odzvati in se opredeliti.

Agencijsko delo: Predlog odpravlja dosedanjo neustrezno ureditev, ko so bili agencijski delavci v slabšem položaju kot redno zaposleni delavci in delavke pri delodajalcih, ki jim delo začasno ni zagotovljeno iz poslovnega razloga in za katere že zdaj velja nadomestilo v višini 80 odstotkov osnove. S tem je zagotovljena tudi enaka obravnava delavk in delavcev.

Delavski predstavniki: ZSSS že dlje časa opozarja na primere nezakonitega odpuščanja delavskih predstavnikov, ko delodajalec zaupniku odpove pogodbo, v sodnem postopku pa zatrjuje, da nadaljevanje delovnega razmerja kljub nezakoniti odpovedi ni več mogoče. Sodišče v takšnih primerih največkrat ugotovi nezakonitost odpovedi, pogodbo o zaposlitvi sodno razveže in delodajalcu naloži plačilo odškodnine. Po takšnem postopku, ki je po sedanji ureditvi mogoč, se delodajalec za ceno odškodnine znebi motečega delavskega predstavnika, ki ne krši svojih delovnih obveznosti. Da stanje na tem področju potrebuje zakonske spremembe, so navsezadnje prepoznali tudi volivci, ki so, tudi v povezavi z ureditvijo, ki se nanaša na izrek opozorila pred odpovedjo, pred časom vložili predlog zakonske spremembe na tem področju, in ga podprli z več kot 5 tisoč podpisi.

Pravica do odklopa: Delodajalec je dolžan delovni čas organizirati tako, da so delavki in delavcu zagotovljeni zakonsko določeni odmori in počitki, in sicer tudi, kadar je delo organizirano na daljavo. Pravica do odklopa sledi evropskim standardom in smernicam na področju urejanja usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

Žrtve nasilja: Ob oceni tveganja centra za socialno delo in ob prijavi na policijo lahko žrtev zaprosi za pet dni plačanega dopusta.

Kaj predlagajo delodajalci?

Delodajalci se strinjajo, da se v ZDR-1 sprejme zgolj to, kar od nas terja Evropska unija. To je pravica do odklopa in pravica do oskrbovalskega dopusta. Drugih predlogov ne bi podprli, bi pa želeli, da se v ZDR-1 spremeni naslednje:

• Iz delovnega časa se izključi odmor za delo.
• Iz delovnega časa se izključijo priprave na delo.
• Odpravijo se omejitve za odpuščanje delavcev, starejših od 55 let.
• Del osnovne plače naj bodo tudi vsi dodatki, na primer plačilo za nočno delo.
• Ukine se obvezni dodatek za delovno dobo.
• Rok za izplačilo regresa za letni dopust se podaljša do konca leta.
• Za prve tri dni odsotnosti z dela delodajalec nima obveznosti izplačila nadomestila plače.
• Določi se možnost negativne delovne uspešnosti.
• Odpravnina delavcu ne pripada v primeru, če mu delodajalec ponudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas in je delavec ne sprejme.
• V primeru uvedbe postopka odpovedi iz krivdnih razlogov lahko delodajalec delavcu odredi prepoved opravljanja dela.
• Znižajo se odpravnine tako, da se odpravnine štejejo le za dopolnjena dela pri obstoječem delodajalcu.
• Ukinejo se povračila stroškov prevoza z in na delo.

Povzeto po Mladina 42, oktober 2023

Naj še naštevamo?

Vsakemu je na prvi pogled jasno, kakšen svet si želijo delodajalci in vsakemu je na prvi pogled jasno, za koga in za kaj se borimo sindikati.

Za boljše pogoje dela, za varnost, zdravje in dostojno plačilo! Za delavke in delavce!

To lahko počnemo samo, če nas je dovolj, če smo povezani, močni in odločni. Ko se boste naslednjič vprašali, kaj in zakaj počnemo sindikati, ponovno preberite predloge delodajalskih organizacij. Ko se boste naslednjič vprašali, zakaj je dobro biti član ali članica sindikata, preberite zgornji zapis v celoti.

Samo skupaj – zmoremo. In samo skupaj tudi bomo.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS