Sporočilo odbora za enake možnosti ZSSS: Ženske so reševale državo

19. 6. 2020

Čas epidemije koronavirusne bolezni je pokazal, da smo na takšne izredne razmere slabo pripravljeni. Lahko pa se iz njih naučimo kaj za prihodnje, so ugotavljale zaupnice, ki so o dogajanju v svojih delovnih okoljih poročale odboru za enake možnosti ZSSS. V času koronakrize so delali s polno paro zlasti v dejavnostih, kjer je zaposlenih veliko žensk.

Kriza zaradi bolezni covid-19 ni bila spolno nevtralna. Poklice, ki so bili najbolj izpostavljeni, večinoma opravljajo ženske, ugotavljajo tudi prve raziskave. Zdravstvene in skrbstvene delavke, trgovke, delavke v predelovalni industriji, računovodstvih, gostinstvu … so dobesedno na svojih plečih nosile breme krize. Nekatere stvari so pač morale biti zagotovljene, med njimi tudi hrana, elektrika, oskrba ljudi.

Predsednica odbora za enake možnosti ZSSS Andreja Poje ugotavlja, da je dogajanje v svetu dela v času epidemije najbolj vplivalo na starejše ženske, ki so kljub svojim morebitnim obolenjem prevzemale delo mlajših kolegic, saj so te zaradi varstva otrok pogosteje ostajale doma, pokrivale pa so tudi delo okuženih. Te delavke bodo čutile posledice na svojem zdravju, tako telesnem kot duševnem. Izpostavila je tudi delavke v domovih za starejše, kjer tudi ostajajo le starejše, saj je delo stresno in naporno. Omenila je ženske t. i. sendvič generacije, razpete med skrbjo za otroke in starejše člane družine ter delovnimi obveznostmi; v težkem položaju so bile tudi matere samohranilke, ki so ostajale doma ob nižjih prejemkih. Med izpostavljenimi so po njenih besedah tudi trgovke, sprva v času epidemije zaradi protislovnih navodil pristojnih, pa tudi ob porastu agresivnosti kupcev.

Da delavke v predelovalni industriji, zlasti pridelavi hrane, niso bile nikjer omenjene, je poudarila Suzana Lebar iz Perutnine Ptuj. Tam je med 1500 zaposlenimi tri četrtine žensk, delali pa so vseskozi. »Da ste imeli vsi vsak dan hrano na krožnikih,« je poudarila in dodala, da bolniških odsotnosti ni bilo toliko, kolikor bi jih lahko bilo. Samoumevno se nam zdi, da smo imeli tudi elektriko, je dodala Mirela Jerman iz Elektra Primorske. Nataša Malnar iz socialnega skrbstva je poudarila, da se je tudi pri njih zelo malo ljudi umaknilo z dela, čuvali so se tudi doma in poskrbeli za posebne varovalne ukrepe.

Preglednost plač

Na ravni EU so sindikalisti pritisnili na komisijo, naj si prizadeva za spodbujanje delodajalcev in socialnih partnerjev k sprejetju politik na področju preglednosti plač. Delavci bi morali imeti pravico pridobiti informacije o ravneh plačil, delodajalci bi morali redno obveščati svoje delavke in delavce ter njihove predstavnike o povprečnem plačilu po kategorijah zaposlenih ali položaju, razčlenjenih po spolu, in jim omogočiti pregled plačil, vključno z dodatki in drugimi sestavinami plače. To področje bi moralo biti vključeno tudi v kolektivna pogajanja na vseh ravneh, na ravni države pa bi moralo biti zagotovljeno zbiranje ustrezno razčlenjenih statističnih podatkov. Temu mora slediti odprava diskriminacije na tem področju.

Izčrpavajoč tempo

»V zdravstvu ni bilo dopustov, ni bilo prostih dni,« delavke in delavci niso ostajali doma, tudi če so bile težave s prevozi, smo izvedeli od zaupnice Biljane Djaković. Če bi bilo to v pretežno ženskih kolektivih ponujeno starejšim delavkam in tistim, ki še imajo majhne otroke, bi bil po njenem kolaps. Seveda pa je to pomenilo, da je marsikatera delavka imela problem z usklajevanjem dela in zasebnosti, predvsem ker zamenjave izmen niso bile enostavne.

»Tale covid nam je dal malo vetra, nismo pripravljeni. Mogoče bo v drugem valu bolje, mogoče smo se nekaj naučili,« je bilo slišati v razpravi. Treba je dvigniti zavest in zaščititi najprej sam sebe, potem boš tudi druge. Slišati je bilo tudi opozorilo, da se je marsikomu zdelo krivično, da kriznega dodatka ni dobil, potem ko je prostovoljno izrabil ure in dopust. Skrbi tudi to, da ženske pristanejo na marsikaj, če so »stisnjene v kot«. Delodajalcem se je zdelo zelo praktično, če so ljudje pristajali na izrabo dopustov, zdaj ko bi se po napornem obdobju želeli odpočiti, pa dopustov ne bo in bodo zbolevali, smo slišali opozorilo. Tudi ko sta oba partnerja delala od doma, je večino gospodinjskega in skrbstvenega dela opravljala ženska.

S terena pa so prihajale tudi informacije, da so marsikje delali »šefi in njihovi privilegiranci, vsi drugi so ostajali doma« in niso dobili kriznega dodatka. Na to, da bi se počitek in dohodek prerazporedil, je bilo po izkušnjah Irene Jaklič Valenti, sindikalistke ZSSS z Obale, težko vplivati tudi zaradi vladnih ukrepov. Ponekod se po njenih besedah za naslednje tedne in mesece že pripravljajo načrti reorganizacij, in vsi tisti, ki so ostajali doma ali pa so delodajalcu trn v peti, bodo verjetno pristali med presežnimi delavci. Opozorila je tudi na zlorabe institutov čakanja in dela na domu. Bili so tudi poskusi odrejanja kolektivnega dopusta, smo še slišali.

Kjer je organiziran sindikat in je bil aktiven, je bilo veliko bolje in so zadeve reševali sproti, marsikje drugje je bilo vse prepuščeno delodajalcem, običajno na škodo delavcem. Ponekod krizni dodatki sploh niso bili izplačani ali pa so bili prenizki.

Diskriminatorni kriteriji nagrajevanja

Nadgraditi in okrepiti je treba javno zdravstvo, smo še slišali. Razprava je bila tudi o izplačevanju nagrad in dobičkov. Tu smo ponovno slišali opozorila, da je nedopustno izplačevati t. i. dodatek za nebolovanje in s tem spodbujati prezentizem, zlasti matere pa zaradi skrbstvenega dela prikrajšati zanj. Kot je poudarila Andreja Poje, je na to temo na primeru enega od proizvodnih podjetij reagiral tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik in ga zelo dobro utemeljil. Odbor ga bo na to temo in zaradi več pomembnih področij, o katerih je v svojem poročilu o delu pisal, v kratkem povabil na ZSSS na okroglo mizo oziroma predstavitev njegovih ugotovitev s tega področja.

Ministrstvo razočaralo

Bolj bedo kot blišč izvajanja resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, ki ga je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavilo aprila, je povzela predsednica odbora ZSSS za enake možnosti. Po njenih besedah je problematičen že skromen finančni proračun, ki je v dveh letih znašal okoli sedem milijonov evrov. Z njimi so na ministrstvu izvedli nekaj skromnih in parcialnih projektov, od katerih veliko napredka ni pričakovati, smo slišali. Tako so denimo pri enakomernejši porazdelitvi starševskih obveznosti med partnerjema zmogli le pripravo spletnega orodja za izračun primerne višine preživnine, pri preseganju stereotipov spodbujanje deklet in žensk za šport, pri uravnoteženi zastopanosti žensk in moških na položajih odločanja pa organiziranje okrogle mize: Zakaj postati šefinja/šef?. Še najbolj domiselna se zdi raziskava o diskriminaciji na osnovi spola v šolskih učbenikih.

Imamo prvo komisarsko s področja enakih možnosti

Strategijo EU o enakosti spolov v naslednjem petletnem obdobju, ki je bila sprejeta 5. marca letos, je predstavila strokovna sodelavka ZSSS Irena Štamfelj. Po njenem je dobrodošlo že to, da imamo prvič v EU za to področje komisarko s samostojno listnico.

Strategija začrtuje evropski okvir na tem področju in določa ključne ukrepe in ciljne politike. Glavni poudarki so povezani s svobodo pred nasiljem zaradi spola in spolnimi stereotipi (pomembno je zbiranje podatkov), ekonomskim vidikom spola, med katerim je tudi odprava plačne vrzeli, enakostjo pri vodenju v celotni družbi (tako v politiki kot pri vodenju gospodarskih družb), vključevanjem vidika spola v politike EU (digitalizacija, podnebje, javni prevoz, zdravje …), ukrepi financiranja za napredek v enakosti spolov in opolnomočenjem žensk po vsem svetu, zlasti v nestabilnih in konfliktnih razmerah.

Ženske v EU zaslužijo v povprečju 15 odstotkov manj kot moški in se še vedno srečujejo z ovirami pri iskanju in ohranjanju zaposlitve ter napredovanju. Razprava na odboru se je razvila o plačni vrzeli in preglednosti plač. Varovanje osebnih podatkov ne sme biti izgovor, da ta preglednost plačil ne bi bila mogoča. Delodajalec ne sme zahtevati od delavca, da podpiše, da ne bo nikomur zaupal višine svoje plače, smo slišali.

Na ravni EU je v pripravi direktiva o preglednosti. To je zavezujoč dokument, nastal naj bi do konca tega leta. Priporočila so se namreč izkazala za nezadostna. Podatkov namreč sploh ni, so pa ključni za izvajanje ukrepov na področju enakosti. Še več, mnogi, tudi v Sloveniji, plačne neenakosti sploh ne vidijo kot problem oziroma nekaj, s čimer bi se bilo sploh treba ukvarjati.

V EU z javnim posvetovanjem nastaja pritisk na evropsko komisijo, da bi prišlo do premika. Nekatere države pa so ga že naredile, saj imajo države članice na ravni zakonov posebne predpise, ki delodajalce zavezujejo k zbiranju plačnih podatkov po spolu in obdobnem posvetovanju z delavskimi predstavniki na to temo.

Članice in člane nagradil še sindikat 

V Perutnini Ptuj so delavke (teh je v tovarni krepka večina) in delavci tudi v času najhujše zdravstvene krize delali. Zelo težko so sprejeli, da njihovega požrtvovalnega dela pri zagotavljanju prehrane mediji skoraj niso opazili, pravi tamkajšnja predsednica sindikata Suzana Lebar. V tej industriji, kjer so strogih varnostnih in higienskih ukrepov vajeni, so te že zaostrili in okužb v proizvodnji ni bilo.  Določen del ljudi je bil na čakanju, s čimer so si preventivno zagotovili rezervo, če bi virus tudi pri njih vendarle izbruhnil. Izrabe bolniških in dopustov praktično ni bilo, razen zaradi čuvanja otrok. Plače so nizke, tako da je prišel prav vsak dodatek, tudi krizni, pove sindikalistka in doda, da so bile članice in člani sindikata veseli tudi tega, da je sindikat, ki je zaradi razmer odpovedal izlet, vsakemu članu dal 30 evrov kot posebno zahvalo.

Sindikalistka Suzana Lebar. Foto M. M.

Poiščimo odgovorne delodajalce

Na odboru je bil predstavljen tudi certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, pri nastanku in uveljavitvi katerega sodeluje tudi ZSSS. Njegov obseg, cilje in namen smo v Delavski enotnosti že predstavili, osnovne informacije pa najdete tudi na spletni strani ZSSS. Dodajmo le, da se je v razpravi na odboru za enake možnosti pokazalo, da ukrepi lahko pomenijo pozitivne premike pri zagotavljanju odgovornega ravnanja delodajalcev do zaposlenih, pojavilo pa se je vprašanje, kaj ima podjetje od tega. Odgovor je lahko, da se mu obrestuje pri pridobivanju in zadrževanju najboljših kadrov, gradnji blagovne znamke delodajalca in večanju njegovega ugleda, pri večjem zadovoljstvu, motivaciji in s tem večji produktivnosti zaposlenih, zmanjšanju bolniških odsotnosti in še čem. Znani so namreč primeri, ko potencialni poslovni partnerji zavrnejo sodelovanje zaradi slabega ugleda nekega podjetja, saj lahko ta potencialno ogroža tudi njihov ugled, smo slišali.

Resnici na ljubo pa je bilo v razpravi slišati le malo tistih, ki bodo svojega delodajalca spodbudili k pristopu k certificiranju. Ponekod menijo, da so lahko problem stroški, drugje pa, žal, niti ne verjamejo, da je njihov delodajalec družbeno odgovoren. Vlekli so tudi vzporednice s certifikatom Družini prijazno podjetje, ki se je ponekod, kot na primer v trgovski družbi Lidl, kjer naj bi že potekal postopek njegovega odvzema, pokazal za premalo učinkovito zaščito pred izkoriščanjem. In vendar so to teme, ki dvigujejo zavedanje o pomenu urejanja teh področij, da bomo na koncu vsi boljši.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

To besedilo je izšlo v najnovejši, drugi junijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share