ZSSS in KSS Pergam vladi postavila veliko izzivov

17. 9. 2018

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam (KSS Pergam) so na novinarski konferenci v prvem odzivu na izvolitev nove vlade Republike Slovenije predstavili pričakovanja do nove ministrske ekipe.

Na novinarski konferenci z naslovom »Nova vlada, nova pričakovanja?« v ponedeljek, 17. 9. 2018, so nastopili izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko, predsednica ZSSS Lidija Jerkič, predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek in generalni sekretar KSS Pergam Aljoša Čeč.

Sindikati imajo ob upoštevanju nove koalicijske pogodbe do nove vlade velika pričakovanja, predvsem pa želijo da bo nova ministrica za delo Ksenija Klampfer ministrica delavk in delavcev, ki se bo vsakodnevno posvečala njihovemu položaju, njihovi socialni varnosti, nj9ihovemu delovnopravnemu statistu in njihovi varni starosti.

Poleg pogosto izpostavljanih zdravstva in javnega sektorja imajo sindikati skupaj z vlado številne izzive: trg dela, pokojninski sistem, socialno varnost, uslužbenski sistem in sistem plač v javnem sektorju, davčni sistem in gospodarsko politiko.

Vlada in ne samo neodzivni delodajalci se bodo morali soočiti z velikim nezadovoljstvom s plačami, saj nestrpnost članstva in delavstva narašča, sindikati javnega in zasebnega sektorja pa so se že dogovorili o operativnem sodelovanju na tem področju, v kolikor bo nadaljnji socialnopartnerski zastoj to zahteval.

Delovanje ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in pripravljenost vladne strani na sodelovanje v tem osrednjem organu socialnega dialoga pri nas, ki prispeva tudi k demokratičnosti slovenske družbe, se bo morala izboljšati, prav tako bodo morale potihniti pobude za krnitev državnega sveta.

Z dvigom minimalne plače in odstranjevanje dodatkov iz njene zakonske definicije, je treba nadaljevati, a je treba poskrbeti tudi za dvig siceršnjih plač, pri čemer sindikalna stran nasprotuje uravnilovki in davčno omogočenemu dvigu neto plač. To seveda ne pomeni, da razprava o prenovi redistribuciji davkov in uravnovešenosti obdavčitve dela in kapitala in potrebna.

Prav tako je treba biti previden pri uresničevanju koalicijskega predloga o »lažjem prilagajanju delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev s postopno izenačitvijo pravic vseh oblik dela v smeri varne prožnosti«, saj  je Slovenija po prožnosti položaja in pravic delavcev že nad povprečjem sosednjih držav in tudi na povprečjem držav članic OECD.

Spremembe položaja delavcev se ne smejo dogajati brez sindikata. Prav tako je nesprejemljiva morebitna namera lajšanja položaja prekarnih delavcev in odpravljanja prekarnosti z znižanjem delovnopravnih standardov in slabšanjem položaja siceršnjega delavstva. Prekarnost je treba natančneje definirati in se odločneje zavzeti za njeno nesprejemljivost in izkoreninjenje, pri pripravi nacionalne strategije proti vse večji negotovosti delavcev pa morajo sodelovati sindikati.

Morebitne davčne spremembe moraj biti uravnotežene, predvsem pa ne smejo krniti sistemov socialne varnosti, za izboljšanje delovanje teh pomembnih področij pa je treba okrepiti davčne službe in zaposliti nove delovne inšpektorje ter poskrbeti za popravke morebiti pomanjkljive zakonodaje. Ljudje pri nas delajo preveč, delovni čas pa poleg plač postaja vedno večji problem ne samo zaradi socialnih in zdravstvenih posledic, ampak tudi zaradi njegovega vpliva na nemotiviranost za delo v nekaterih poklicih in okoljih. Sindikatu tudi pričakujejo resno in temeljito razpravo o novih oblikah dela in vplivu tehnološkega razvoja na položaj delavcev ter o posledicah, ki jih zanje prinaša digitalizacija. Sindikati morajo imeti vlogo pri vse bolj nujnem demografskem skladu, ki ga moramo čimprej vzpostaviti.

Sindikalna stran bo vztrajala, da pri prenovi zdravstva pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vendarle postanejo zakonska materija, da se ne zmanjša košarica zdravstvenih pravic, dopolnilno zdravstveno zavarovanje zamenja bolj pravična in solidarna dajatev, da se prenovijo standardi in normativi ter prepotrebne podlage za ureditev področja poklicnih bolezni. Prav tako bo vztrajala pri julija 2017 na ESS sprejetih »Usklajenih izhodišč za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja«, ki zagotavljajo  izhodišča za dostojne pokojnine za varnost starost in določajo soglasje socialnih partnerjev za prenovo pokojninskega sistema. Ker se utegne kmalu  muditi, sindikalna stran zagovarja čimprejšnji začetek pogovorov, pri čemer se ne smemo izogibati vprašanju višine plač, nesprejemljivi neenakosti plač in pokojnin med moškimi in ženskami ter vprašanju višine socialnih prispevkov, ki pomembno določajo uveljavljanje načela »vsako delo šteje«.

V zadnjih nekaj mesecih so sindikati pogrešali problematiko delitve dobička med zaposlene, določanja meje tveganja revščine in minimalnega dohodka, saj ti izračuni pomembno vplivajo na višino plač in socialni položaj ljudi. Sindikati javnega sektorja vztrajajo, da je spomladi prišlo do prekinitve in ne do konca pogajanj, zato se morajo pogovori z vladno stranjo o pričakovanjih, zahtevah in upravičenjih delavcev v javnem sektorju čimprej nadaljevati. Sindikalisti bodo pozorno spremljali morebitne posege v plačni sistem javnega sektorja in ureditev javnih zavodov, o čemer tudi piše koalicijska pogodba.

Delodajalski odziv na davčne dele te pogodbe so bili povsem pretirani, zagotovila politikov pa  nakazujejo, da mogoče niso resni niti pri drugih načrtih iz te pogodbe, npr. glede minimalne plače, standarda upokojencev in odprave prekarnosti.

Ob tem bo zanimivo spremljati, koliko od obljubljenega pred zadnjimi volitvami se bo uresničilo, že sedaj pa je zanimiva primerjava med takrat izpostavljenimi stališči in zapisanim v koalicijskem sporazumu sedanje vlade. Vsekakor pa je treba novopečeni vladi dati priložnost in možnost, da svoje načrte s prelitjem v spremembe zakonov prenese v naša življenja.