ZSSS izobražuje: O projektu Za krepitev socialnega dialoga

28. 2. 2020

Izobraževalne aktivnosti ZSSS potekajo tudi v okviru projekta »Za krepitev socialnega dialoga«, zato ga na kratko predstavljamo v novi, februarski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Izobraževanje – znanje za ravnanje.

Projekt »Za krepitev socialnega dialoga«

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije od decembra 2017 izvaja projekt »Za krepitev socialnega dialoga«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Glavni cilj projekta je okrepiti usposobljenost članic in članov ZSSS za učinkovitejše sodelovanje v procesih socialnega dialoga, s poudarkom na področju poznavanja in uveljavljanja pravic na trgu dela, pridobivanja temeljnih in poklicnih kompetenc ter varovanja in ohranjanja zdravja. Cilj projekta izhaja iz številnih domačih in tujih analiz ter raziskav s področja usposobljenosti socialnih partnerjev, ki kažejo na slabo poznavanje zakonodaje, neobveščenost, pomanjkanje spremljanja trendov na trgu dela, nizko raven temeljnih in poklicnih kompetenc ter slabo poznavanje med različnimi deležniki na področju socialnega dialoga. Navedeno problematiko obravnavamo v okviru projekta, ki temelji na principu neformalnega učenja in zajema štiri ključna področja: trg dela (oblike in pravice iz dela), ekonomsko področje (plače in usklajevanje plač na podjetniški ravni, enakost spolov), varnost in zdravje pri delu ter vseživljenjsko učenje (pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc).

V povezavi z glavnim ciljem projekta vključujemo zaposlene pri njem v usposabljanja pri zunanjih izvajalcih, da bodo dodatno usposobljeni za učinkovitejše delo s člani; sindikalne zaupnike vključujemo v e-izobraževanja, vanje pa bomo vključili tudi člane in članice ZSSS. Vzpostavili smo enajst regijskih mrež, o katerih pišemo v nadaljevanju, ključna produkta, ki bosta še nastala, pa sta e-baza kolektivnih pogodb in mobilna aplikacija o pravicah iz dela.

Izkušnje udeležencev

»Delavnica je bila izjemno koristna. Dobil sem znanje, ki mi bo olajšalo delo. Všeč mi je bilo, da je bilo prikazano s konkretnimi primeri. Zelo dobro in uporabno.« (Izjava udeleženca e-izobraževanja iz goriške regije.)

»Dobila sem veliko uporabnih informacij. Predvsem me je zanimala tema o organiziranju delovnega časa, vse potrebno sem izvedela. Prav tako menim, da mi bo znanje pomagalo pri vzdrževanju dobrih medsebojnih odnosov in pri pravilnem reagiranju v konfliktnih situacijah.« (Izjava udeleženke e-izobraževanja iz goriške regije.)

»Iskrena hvala vsem, ki ste pri projektu sodelovali. E-izobraževanje je zelo priročno, ker lahko gradivo predelamo, ko imamo čas. Delamo lahko doma, ker v službi tako ni časa, in prihranimo pri potnih stroških.« (Izjava udeleženke e-izobraževanja iz podravske regije.)

»Samo to lahko napišem. Hvala za vse, kar sem se novega naučila. Izobraževanje me je res pritegnilo in nisem imela težav. Pravzaprav sem uživala vsako sekundo, ki sem jo porabila za branje in reševanje zanimivih nalog. Hvala še enkrat.« (Izjava udeleženke e-izobraževanja iz gorenjske regije.)

E-baza kolektivnih pogodb bo zajemala kolektivne pogodbe z vseh ravni, tako kolektivne pogodbe dejavnosti kot podjetniške kolektivne pogodbe. Omogočala bo sistematično primerjavo in analizo vsebin kolektivnih pogodb, ki so najpomembnejši element socialnega dialoga na bipartitni ravni. Oblikovanje e-baze kolektivnih pogodb bo pripomoglo k lažjemu delu in večji učinkovitosti strokovnih sodelavcev ZSSS ter k večji strokovnosti sindikalnih zaupnikov, ki bodo s tem pridobili pomembno orodje pri kolektivnih pogajanjih kot tudi pri oblikovanju politik na trgu dela. Uporabljena pa bo lahko tudi kot vir podatkov za raziskovalce, oblikovalce in načrtovalce politik ter vse ključne odločevalce.

Mobilna aplikacija bo omogočila enostaven in pregleden ter predvsem takojšen dostop do informacij o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Aplikacija bo na voljo zainteresiranemu članstvu in javnosti.

E-izobraževanja za sindikalne zaupnike

V okviru projekta smo razvili tri programe e-izobraževanj za sindikalne zaupnike, in sicer o vseživljenjskem učenju, varnosti in zdravju pri delu ter socialnem dialogu. Vse tri vrste e-izobraževanj so bile izvedene v vseh regijskih mrežah, kar pomeni skupaj 24 e-izobraževanj. Ker so e-izobraževanja del projekta, so za udeležence brezplačna. Sestavljena so iz uvodnega srečanja in štirinajstdnevnega samostojnega e-izobraževanja, ki poteka ob stalni administrativni in tehnični podpori ter podpori izvajalke. E-izobraževanje poteka v e-učilnici ZSSS – na spletnem portalu za pridobivanje novih znanj in veščin na vsakem koraku – doma, v službi, na poti, v tujini. Udeleženec za dostop potrebuje le internetno povezavo, uporabniško ime in geslo, ki ju dobi ob prijavi. Aktivnosti, povezave z izobraževanjem, opravi prek računalnika, ko mu čas to dopušča. E-izobraževanje je sestavljeno iz prebiranja e-gradiva, ogleda videov, kvizov in izdelave kratkih nalog, na katere dobijo udeleženci od izvajalk povratne informacije.

Napovedujemo: E-izobraževanja za člane in članice ZSSS

V projektu razvijamo štiri e-izobraževanja za člane in članice ZSSS, in sicer na teh vsebinskih področjih: trg dela (delovni čas), ekonomsko področje (plačila za delo), varnost in zdravje pri delu (ocena tveganja), osnove digitalizacije. E-izobraževanja za člane in članice ZSSS bodo brezplačna, izvajali pa jih bodo strokovni sodelavci pri projektu z omenjenih področij. Izvedli bomo dvajset e-izobraževanj in z njimi zajeli celotno Slovenijo. Potekala bodo na e-učilnici ZSSS. Več o vsebini e-izobraževanj in terminih izvedbe bomo poročali v Delavski enotnosti in na spletni strani projekta.

E-izobraževanja v okviru projekta izvajajo tri zunanje izvajalke: e-izobraževanje Socialni dialog izvaja Mateja Gerečnik, izvršna sekretarka SKEI Slovenije, e-izobraževanje Vseživljenjsko učenje izvaja mag. Maja Radinovič Hajdič, direktorica Ljudske univerze Jesenice, e-izobraževanje Varnost in zdravje pri delu pa pedagoginja in andragoginja Snežana Kragelj.

Z e-izobraževanjem o socialnem dialogu so se sindikalni zaupniki opremili z znanji, ki jih potrebujejo za korekten in usmerjen socialni dialog. E-izobraževanje Vseživljenjsko učenje izhaja iz sodobne vloge sindikatov na področju izobraževanja odraslih, ki poleg krepitve socialnega dialoga za urejanje pravic iz delovnega razmerja v ospredje vse bolj prinaša tudi zagovarjanje pravice do stalnega izpopolnjevanja in krepitve temeljnih ter poklicnih kompetenc ves čas delovne aktivnosti. E-izobraževanje Varnost in zdravje pri delu pa se osredotoča na psihosocialne vidike varnosti in zdravja pri delu ter ponuja konkretne napotke in rešitve za izboljšanje organizacije dela, vodenja, poslovnega komuniciranja in učinkovitega reševanja konfliktov v delovnih okoljih.

Opisi e-izobraževanj, razpisi in prijavni obrazci so dostopni na spletni strani projekta.

Sindikalni zaupniki, ki so se udeležili e-izobraževanj, so bili s tovrstnim načinom učenja in z vsebino zelo zadovoljni. Veliko je takih, ki so se po udeležbi enega e-izobraževanja odločili za izobraževanje še pri drugih dveh vsebinah. Na podlagi izkušenj vidimo v e-izobraževanjih velik potencial za izobraževanje naših članov in članic, sindikalnih zaupnikov, zato si želimo, da bi se ohranila tudi po izteku projekta.

Regijske mreže

Regijske mreže ZSSS so novo poglavje v sindikalnih aktivnostih. Njihov namen je krepiti sodelovanje ZSSS s ključnimi deležniki na področju vseživljenjskega izobraževanja odraslih. S predstavniki območnih organizacij ZSSS in svetovalnimi središči ISIO v posamezni regiji smo vzpostavili enajst regijskih mrež.

Svetovalna središča ISIO imajo nabor (brezplačnih) izobraževanj, v katere želimo vključiti čim več članov in članic ZSSS, z glavnim ciljem pridobivanja novih znanj in kompetenc. Izobraževanja, ki jih ponujajo, so različna, pokrivajo tako tečaje tujih jezikov, slovenskega jezika, računalniške tečaje, izobraževanja na področju komunikacije, mehkih veščin kot tudi programe formalnega izobraževanja, nacionalne poklicne kvalifikacije in podobno. V izobraževanja se lahko vključite individualno kot posamezniki, ko so ta razpisana, ali pa kot skupina delavk in delavcev. Nabor izobraževanj, ki so na voljo v posamezni regiji, je dostopen na spletni strani projekta www.zsss-zksd.si in pri koordinatorjih regijskih mrež.

V okviru regijskih mrež smo že izvedli izobraževanja, prilagojena konkretnim udeležencem, delavkam in delavcem ter potrebam delodajalcev. Kot primer dobre prakse izpostavljamo izvedbo izobraževalnega programa »Prvi koraki v svet slovenščine«. Gre za tako imenovano preživetveno raven; to je najnižja prepoznana stopnja znanja jezika, namenjena udeležencem, ki se želijo naučiti vsaj malo slovenščine, da bi lahko »preživeli« v okolju, v katerem so trenutno, hkrati pa se čim hitreje vključili v družbo. Gre za osebe, ki začasno delajo v Sloveniji in ki potrebujejo vsaj osnovne sporazumevalne fraze, da se lahko povsem normalno sporazumevajo tako na delovnem mestu kot v okolju. Vsebina programa je prilagojena začetnemu in postopnemu osvajanju osnov slovenščine. O dobri praksi izvedbe izobraževalnega programa »Prvi koraki v svet slovenščine« v regijski mreži Gorenjska, lahko več preberete v drugem prispevku.

Želimo si še več takih praks, zato vabimo delavke in delavce, sindikalne zaupnike, kot tudi delodajalce, da kontaktirajo s predstavniki regijske mreže v njihovem okolju in omogočijo dodatno izobraževanje svojih zaposlenih.

Z aktivnostmi regijskih mrež se vključujemo tudi v vsakoletna dogodka Teden vseživljenjskega učenja in Dneve svetovalnih središč, ko se skupaj s svetovalnimi središči ISIO predstavljamo širši javnosti.

Kako priti do delavk in delavcev v okoljih, v katerih delajo, je glavno vprašanje in izziv, s katerim se soočajo regijske mreže. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da pridemo v podjetja s konkretno vsebino, ki jo tam potrebujejo, kot npr. v zgornjem primeru. Če je zaradi večjega števila tujih delavcev izražena potreba po tečaju slovenščine, pridemo v podjetje s to vsebino; če bi bil v podjetju interes za računalniške tečaje, pa s tovrstno vsebino.

Pomembna prednost regijskih mrež in izobraževanj, ki jih ponujajo svetovalna središča ISIO, je prav ta, da je vsebino izobraževanj mogoče prilagoditi željam in potrebam konkretnega kolektiva v podjetju.

V okviru projekta deluje enajst regijskih mrež po celi Sloveniji. To so: Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Dolenjska, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Notranjska, Goriška in Primorska.

Projekt v številkah

2 »tailor made« izobraževanji za zaposlene

24 e-izobraževanj za sindikalne zaupnike

20 e-izobraževanj za člane

11 regijskih mrež

1 e-baza kolektivnih pogodb

1 mobilna aplikacija

Naložba v prihodnost

Nove oblike dela, digitalizacija, avtomatizacija delovnih procesov, prinašajo na trg dela nove izzive, zlasti za delavke in delavce. In prav zato je pomembno vseživljenjsko učenje, dodatna usposabljanja in pridobivanje novih kompetenc.

Interes za izobraževanje praviloma naraste, ko so delovna mesta ogrožena, ko je podjetje, v katerem delavec dela, v krizi. A o tem je treba razmišljati že prej. Zato vas vabimo, da se vključite v aktivnosti projekta »Za krepitev socialnega dialoga«, se udeležite e-izobraževanj, kontaktirate z regijsko mrežo v svojem okolju in izkoristite brezplačne možnosti izobraževanja, ki so trenutno na voljo. Znanja, ki ga pridobimo, nam nihče ne more vzeti, pomembno je za osebni razvoj, napredek v službi, prispevek okolju, je naložba v prihodnost.

Patricija Vidonja, vodja projekta »Za krepitev socialnega dialoga«

Dodatek: Regijska mreža Gorenjska kot primer dobre prakse

V okviru projekta »Za krepitev socialnega dialoga« je bila januarja lani ustanovljena tudi regijska mreža Gorenjska. Ustanovili sta jo Ljudska univerza Jesenice in Območna organizacija ZSSS Gorenjska. Gre za primer dobre prakse s spodbudnimi rezultati.

V okviru regijske mreže so v več podjetjih na Gorenjskem izvedli različna izobraževanja in vanje vključili približno deset sindikatov na ravni podjetij. Ker so ob vse večjem povpraševanju po zaposlenih v zadnjem letu dni tudi podjetja na severovzhodu Slovenije zaposlila številne tuje delavce, se je izrazil velik interes za poučevanje slovenščine tujih delavcev. Kot pravi Mirela Žnidarec, predstavnica ZSSS za regijsko mrežo Gorenjska, pri tem ni šlo samo za delavce, ki so prišli v našo državo v zadnjem času, temveč tudi za tiste, ki so v Sloveniji že dlje, pa so se želeli bolje naučiti slovenščine in dobiti tudi uradni dokument o svojem znanju. »Posebej bi omenila sodelovanje s kranjskogorskim podjetjem Hit Alpinea in z begunjskim Elanom. Odzivi so bili odlični. Tudi udeležba je bila visoka. Delavci so se izobraževali v okviru delovnega časa. Ljudska univerza je zagotovila učitelja, ki jih je poučeval v podjetju, delavke in delavci pa so dobili tudi urnik izobraževanj,« pove. Vsa tovrstna izobraževanja so za delavce brezplačna. Majda Suljanović Hodžić, organizatorka izobraževanj odraslih na Ljudski univerzi Jesenice, pravi, da je od 46 delavk in delavcev (15 žensk in 31 moških) program slovenščine uspešno zaključilo 30 zaposlenih. Uspešno so ga zaključili, če so bili pri njem prisotni vsaj 80 odstotkov ali več ur. »Tečaji so potekali dvakrat tedensko, od dveh do štiri šolske ure, večinoma po zaključku ali pred začetkom delovne izmene,« opiše potek izobraževanj. Ob zaključku so v evalvacijah navedli željo po daljših programih učenja. »Pri tem se želijo naučiti še več slovnice, saj se jo težje učijo samostojno. Izpostavili so tudi, da so zdaj bolj sproščeni v komunikaciji pri vsakdanjih opravilih in da se lahko s sodelavci pogovarjajo slovensko, naročijo malico v pravilni slovenščini, postavljajo vprašanja nadrejenim glede delovnih nalog in podobno,« še pove.

Dodano vrednost Mirela Žnidarec vidi v tem, da so se delavci po koncu izobraževanja lažje vključili v delovni proces, obenem pa tudi bolje spoznali svoje delavske pravice. Eden od učinkov je še to, da se bodo z boljšim znanjem slovenščine zdaj lahko lažje vključili v družabno življenje v okolju, v katerem delajo. »Če člani sindikatov niti ne govorijo slovensko, jim boš veliko težje razložil stvari. Za pravi socialni dialog potrebuješ delavce, ki bodo razumeli, kaj je narobe, in te bodo podprli pri tvojih prizadevanjih.« Po uspešno opravljenem izobraževanju pa so po njenem na boljšem tudi delodajalci: »Razvoj znanja, veščin, temeljnih kompetenc in kadrov prispeva tudi k uspešnosti delodajalca,« še doda Mirela Žnidarec.

Na Gorenjskem so se sindikalni zaupniki udeleževali tudi e-izobraževanj, ki so se jim štela v sindikalne ure, naloge pa so opravljali doma. Kot pove predstavnica ZSSS za regijsko mrežo Gorenjska, so se tamkajšnji delavci nadpovprečno udeležili takih srečanj. V letošnjem letu si zato želijo omogočiti nova izobraževanja. »V sodelovanju s škofjeloško ljudsko univerzo bi si želeli organizirati predavanja s področja varnosti in zdravja pri delu,« še pove o načrtih za prihodnje.

Matej Klarič

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!