Ob delodajalski zahtevi po zamrznitvi minimalne plače: Ali želijo delodajalske organizacije nestabilnost v državi?

30. 10. 2020

Evropska komisija v teh dneh začenja kampanjo za dostojno minimalno plačo. Nemška vlada se je zaradi dviga povpraševanja in pomoči gospodarstvu odločila dvigniti minimalno plačo.

Naše delodajalske organizacije pa vztrajno pritiskajo na spremembe, kakršne koli že so. Neutrudno dokazujejo, da naše gospodarstvo še tega ne zmore. Naj gre za odstotke, izločitev dodatkov ali pa za upoštevanje minimalnih življenjskih stroških.

Tega si ne znamo razlagati drugače kot aktivno prizadevanje delodajalskih organizacij (ZDS, GZS, TZS) k rušenju države in ustvarjanju njene nestabilnosti, ne glede na vso pomoč, ki jim jo je država zagotovila v teh težkih razmerah koronakrize. Zakaj tega ni mogoče razumeti drugače? Njihova zahteva po zamrznitvi minimalne plače, zaradi česar bi bili prizadeti mnogi zaposleni in ne samo veliko število tistih, ki prejemajo doplačila do polne minimalne plače in izigravanje zaprtja trgovin v nedeljo, pomeni neposreden poziv delavkam in delavcem ter sindikatom na proteste, še podžigajo pa nemir civilne družbe, ki je v zadnji mesecih uperjen ne le proti politični samovladi, ampak tudi proti pritiskom kapitala ter spregi kapitala s politiko.

Odločevalci s svojimi dejanji že zdaj rušijo socialni dialog. Rušenje zakona, ki za delo določa najnižjo, še daleč ne dostojno plačilo, bi bil še pika na i. Sindikati tega ne bomo dopustili. Tudi vlado pozivamo naj ne naseda kapitalskim interesom, pri tem pa zanemari interes in potrebe delavk in delavcev. Odločitev o zamrznitvi izvajanja zakona o minimalni plači sicer vlada lahko sprejme, njeni odločitvi lahko nato sledi tudi državni zbor, a soglasja sindikatov k nobeni zamrznitvi ne bo. In to delodajalske organizacije dobro vedo. Morda pri tem računajo na ukrepe, zaradi katerih so protesti trenutno nemogoči? Ti pa ne bodo trajali večno …

ZSSS