Rezultati ankete ZSSS o upokojevanju v Sloveniji

16. 1. 2024

Predstavljamo rezultate spletne Ankete o upokojevanju, ki smo jo na ZSSS izvedli konec lanskega leta. Z njo smo se v ZSSS posvetovali s sindikalnim članstvom in širšo javnostjo, kakšna naj bo pokojninska reforma, če naj bo pravična do delavk in delavcev. Na anketo je odgovorilo kar 2.935 delavk in delavcev ter upokojenk in upokojencev.

Večina anketirancev je kot cilj pokojninske reforme izpostavila višje neto pokojnine, izboljšanje socialne varnosti upokojencev ter vzdržen in transparenten pokojninski sistem. Pokojnina bi morala biti tako visoka, da bi pokrila polno oskrbo v domu za starejše. Edini pravični upokojitveni pogoj je pokojninska doba 40 let, ki bi morala zadoščati za pravico do starostne pokojnine. Velika večina anketirancev v nobenem primeru ne podpira zviševanja upokojitvene starosti, tudi na račun višjih neto pokojnin ne.

Odgovori na anketo so pokazali, da se delovna zmožnost spreminja že zaradi samega staranja. Udeleženci ankete namreč poročajo, da jim s starostjo upada mišična moč, narašča utrujenost ter se slabšata vid in sluh. O kronični bolezni v povprečju poroča 24 % moških in 28 % žensk, odstotek pa se veča s starostjo. Stiska zaradi poslabšanega zdravja pa je tudi temeljni in ključni razlog, da se želijo upokojiti. Ocenjujejo, da bi starejši lažje zdržali do upokojitvene starosti ali svojo delovno aktivnost podaljšali, če bi po določeni starosti delavce ustrezno razbremenili npr. s krajšim delovnikom ali z znižanjem delovnih obremenitev oziroma norm. In sicer 5 let pred upokojitvijo.

• 43 % anketiranih ne zaupa ali sploh ne zaupa slovenskemu pokojninskemu sistemu.
• 40 let pokojninske dobe je po mnenju večine anketiranih edini pravični upokojitveni pogoj.
• Le 9 % jih namerava podaljšati delovno aktivnost po izpolnitvi pogojev za upokojitev, najpogostejši razlog pa je finančni.
• 73 % anketiranih upokojencev težko ali pa sploh ne more shajati s pokojnino, 30 % se jih odpoveduje primerni prehrani, 21 % primernemu ogrevanju.

Anketiranci pri tem omenjajo enake sistemske ukrepe, kakršne že dolgo poznajo v državah, ki nam jih naša vlada navaja kot zgled visoke delovne aktivnosti po 60. letu starosti:

• postopno skrajšanje dnevnega delovnega časa – najprej na 6 ur in nato na 4 ure dnevno.
• znižanja norm in delovnih obremenitev (trenutno je obremenitev mladih in starejših enaka),
• prezaposlovanje na lažja delovna mesta,
• neto prejemki se zaradi zgornjih treh učinkov ne smejo spremeniti.

Ob tem so starejši delavci omenili, da zaznavajo diskriminacijo po starosti oz. starizem: poklicno ne napredujejo več, delodajalci jih prezaposlujejo na delovna mesta, ki se nato ukinejo, odvzema se jim vodilni položaj, v primeru daljše bolniške odsotnosti so pogosto šikanirani, novozaposleni se razvrščajo v višje plačilne razrede, itd. Medtem mlajši delavci opažajo, da se delo starejših bolj ceni zaradi njihovih izkušenj in so ti do njih pogosto pokroviteljski, starejši delavci ne prepustijo mlajšim večje odgovornosti, itd. Mladi so se obenem navadili razmišljati, da zanje pokojnin verjetno ne bo.

Podrobnejše informacije v analizi Ankete o upokojevanju dostopne TUKAJ.

Irena Štamfelj

Strokovna sodelavka za enake možnosti, starševstvo in socialna zavarovanja.