Odločanje o zaprtju trgovin ob nedeljah prestavljeno na jesen – Sindikat odgovarja: Vztrajali bomo do konca

17. 7. 2020

Čeprav je včeraj že vse kazalo na to, da bo po sedemnajstih letih dokončno uresničena volja ljudi in zaposlenih v trgovinski dejavnosti, je 42 poslancev podprlo amandma stranke SMC, s katerim je odločanje o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini prestavljeno na jesen.

Še v sredo sta zakonu od poslanskih skupin zakonu nasprotovali samo poslanski skupini SMC in SNS. Včeraj pa so s presenetljivim sprejetjem amandmaja (zanj je glasovalo 42 poslancev, proti jih je bilo 38) dokončno odločitev o zaprtju trgovin prestavili na jesen, ko bo po parlamentarnih počitnicah spet zasedal državni zbor. Po predlogu bi morale biti trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, razen prodajaln do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah, letališčih, v pristaniščih, namenjenih za javni promet in na mejnih prehodih ter v bolnišnicah. Odprte bi bile lahko tudi prodajalne samostojnih podjetnikov ali pravnih oseb, kjer bi ob nedeljah delali podjetniki ali zastopniki pravnih oseb.

Parlament kot institucija kapitala

Včeraj pa je bil sprejet prej omenjeni amandma, s katerim je določeno, da bodo lahko ob praznikih in nedeljah delali tudi dijaki in študentje ter upokojenci. Poslanci SMC, SDS in SAB so ob pomoči obeh poslancev manjšin, Branka Simonoviča iz Desusa in Janija Möderndorferja iz LMŠ tako s sprejemom omenjenega dopolnila uspeli dokončno odločitev o zakonu prestaviti na jesen. Takrat bo torej znano, kakšna je pot pobude Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) o nedeljskem in prazničnem zaprtju trgovin, ki jo je v parlamentarno proceduro vložila stranka Levica. Podporo spremembi zakona so v sredo pred državnim zborom izrazili tudi delavke in delavci v trgovinski dejavnosti. V državnem zboru pa so podporo zakonu (brez amandmaja) izrekli v LMŠ, SD, Levici in tudi NSi, s čimer je predlog prešel delitve na levico in desnico. V SDTS so včerajšnje dogajanje (njihovo izjavo za javnost lahko najdete tukaj) pokomentirali z besedami, da lahko v takih primerih vsi jasno vidimo, da parlament ni institucija, v kateri naj bi sedeli »predstavniki ljudstva« in sprejemali odločitve, ki bi zasledovale interese delovnega ljudstva, temveč institucije, ki zgolj zasledujejo ozke zasebne interese kapitala.

Amandma pomeni dodatno prekarizacijo

Kot dodajajo v SDTS, želi kapital s podporo določenih odločevalcev s predlaganim amandmajem še dodatno prekarizirati in poslabšati delovne pogoje v trgovini ter namesto redno zaposlenih omogočiti dodatno zaposlovanje študentov in upokojencev: »Upokojene delavke in delavci v trgovini, katerih mizerne pokojnine ne bodo nikoli omogočale preživetja, se bodo vrnili na svoja nekdanja delovna mesta s ciljem zagotavljanja lastnega preživetja. Trenutni sistem plačila, ki je celo nižji od minimalne plače (delodajalci zakonske obveznosti dosegajo zgolj z doplačili do minimalne plače), zaposlenim namreč ne omogoča ustvarjanja varne prihodnosti in mirne starosti. Namesto da bi upokojencem omogočili uživanje plodov svojega dela in namesto da bi študentom omogočili študij, z amandmajem odpiramo še eno zakonsko luknjo, kjer bodo ti delali za pokritje življenjskih stroškov. Za delavstvo je to nesprejemljivo!«

Delavke in delavci v trgovinski dejavnosti skoraj soglasno za zaprtje

Iz sindikata med drugim sporočajo tudi, da delavke in delavci zaprtje nedvoumno podpirajo: »Najpomembnejše je dejstvo, da kar 98 odstotkov delavk in delavcev v maloprodaji, torej ljudi, za katere gre pri tej spremembi, podpira zaprtje nedelj. Podoben rezultat je pokazala tudi anketa ene večjih maloprodajnih verig. Delavke in delavci smo torej jasno izrazili svoj interes. To je bilo ključno za naše aktivno sodelovanje v parlamentu in vse do včeraj je, kljub zavlačevanju in zavajanju, vse kazalo, da bo volja delavk in delavcev v trgovini uresničena«.

Plebiscitarna podpora zaprtju

Kljub temu da predlog uživa plebiscitarno podporo med ljudmi pa to še vedno ni bilo dovolj, da bi poslanci že zdaj potrdili spremembo zakona. Najnovejše raziskave celo kažejo, da se je v zadnjih letih podpora zaprtju še povečala. Raziskava javnega mnenja, ki jo je za vlado oktobra 2017 opravilo podjetje Ninamedia, je pokazala, da 80,5 odstotkov vprašanih podpira zaprtje trgovin ob nedeljah. Junija letos pa je podobna raziskava pokazala, da nedeljsko zaprtje trgovin podpira kar 87 odstotkov vprašanih. Kljub temu zdaj obstaja nevarnost, da bodo lobiji uspeli preprečiti sprejem zakona v obstoječi obliki. S tem bi saga z zaprtjem trgovin ob nedeljah in praznikih, ki traja od leta 2003, ko je bilo zaprtje potrjeno na referendumu (takrat se je 57 odstotkov volivcev podprlo odločitev) nadaljevala še naprej. Kapitalu je vse od takrat namreč uspelo uveljavljati svoje interese, včerajšnje glasovanje pa kaže, da so bili očitno zaenkrat uspešni tudi tokrat. Kot pravijo v SDTS, so interesi kapitala voljo ljudi izigrali že leta 2003, s čimer je ljudstvo izgubilo svojo moč izražanja neposredne demokracije in vse kaže, da se zgodovina ponavlja.

Zgodbe trgovk

Na včerajšnji seji je nekaj zgodb zaposlenih v trgovinski dejavnosti predstavil poslanec Levice Luka Mesec in poslance, ki so nasprotovali zaprtju trgovin z argumentom, da gre pri tem za omejevanje svobodne podjetniške pobude vprašal, za kakšno svobodo gre pri nedeljskem delu pri tistih, ki delajo ob nedeljah in praznikih.

Svoboda prvič

»Ko delaš v nedeljo nimaš od tega dne čisto nič, zgodaj zjutraj greš, potem delaš kot norec celo službo, končaš ob 15.45. Do doma imam eno uro, domov pridem ob 17. uri, seveda noro utrujena in se lahko samo uležem, ker za nič drugega nisem. In v ponedeljek »jovo na novo,« niti spočiti se ne morem od napornega tedna, kaj šele od vikenda.«

Svoboda drugič

»Vsakih 14 dni me je doletelo tudi delo ob nedeljah. Kaj to pomeni zame in za mojo družino? Po navadi delam že v soboto zjutraj, niti se ne spočijem, tudi če sem dela prosta, nisem sproščena, saj ne morem iti nikamor. Najhuje pa mi je to, da moj najstarejši sin prihaja s faksa ob petkih zvečer, niti ne morem v miru oprati in posušiti cunj, kaj šele se usesti ali se z njim pogovoriti. Ob nedeljah mi je pa itak pokalo srce, ker je odšel na univerzo še preden sem jaz sploh prišla nazaj.«

Svoboda tretjič

»Me zanima kdo od teh, ki zagovarjajo predlog, je delal tudi vikende, nihče. Jaz vam lahko povem, da sem pri nas delala 13 dni skupaj in potem bila 2 dela prosta. Jaz osebno sem po 13-ih dnevih že tako utrujena, da si komaj kaj naredim po stanovanju in potem ležem, niti na kakšen izlet nisem sposobna, da ne govorim o praznikih, ko tako ne dobiš niti dneva prostega.«

Svoboda četrtič

»Nedeljsko delo ne prinaša za trgovca nič dobrega, prinaša stres in nejevoljo, ker te psihično ljudje in delodajalec uničijo. Ponujaj, svetuj, prodajaj, a stranke se sprehajamo in govorijo “Hvala, samo gledam”. Glede družin od vedno je bila nedelja dela prost dan in dan za druženje. Prav pa je tudi da bi se prenašalo naprej, da bi naši potomci se zavedali, da je družina in da se na družino lahko zanesejo, nedelja pa je samo nepotreben blišč v trgovini.«

Svoboda petič

»Ob nedeljah je stresno in psihično utrujajoče tako s strani kupcev kot s strani delodajalca. Delodajalec zahteva, da čim več prodaš, če stranka samo gleda in nič ne kupi tudi če ne prodaš nič. Seveda delavec je strošek in potrebno je plačati. Družina ali denar. Družina in prosti čas sta vredna več kot denar in zdravje, katero se začne začenjati trgovce psihično načenjati na delovnem mestu. Žalostno je res, da je urna postavka plačana 6,05 evra bruto.«

Svoboda šestič

»Ko sem pred več kot 30-mi leti začela delati v trgovini, nedelje niso bile delovne. Delovni teden je hitreje minili v pričakovanju proste nedelje, ko smo lahko uživali z družino. Imeli smo piknike, se odpeljali na morje ali nekam v naravo ali pa se družili doma. Vsako nedeljo smo bili skupaj. Tudi v službi smo se imeli krasno in vse je bilo v dobrem razpoloženju. Potem so uvedli nedelje; delali smo dan za dnem, brez zaključka. Ja, dobili smo en dan frej v tednu, ampak kaj, takrat so otroci v šoli ali v vrtcu, mož pa v službi. Jaz pa sem sama doma tisti dan pospravljala, kuhala, delala več kot ponavadi in seveda je tudi ta dan minil brez počitka.«

Brez predaje do uveljavitve volje ljudi

V SDTS za konec odločno opozarjajo, da se ne bodo predali. »Skupaj z delavkami in delavci bomo vztrajali do konca kljub temu, da nam del politike in kapital poskušajo vsiliti svojo voljo. Zato vse delavke in delavce pozivamo, da se nam pridružijo in nas podprejo v skupnem boju, tudi v obliki stavke, če bo ta potrebna. Zaprtje trgovin ob nedeljah, s čimer branimo minimalne delavske standarde, je le prvi korak. Skupaj lahko dosežemo še veliko več – in šele začeli smo.«

Matej Klarič

Ne spreglejte!

Brošura SDTS: Podprite boj za zaprtje trgovin ob nedeljah – Včlanite se v Sindikat delavcev trgovine Slovenije