ZSSS ob svetovnem dnevu človekovih pravic opozarja na položaj delavk in delavcev v platformnem gospodarstvu

10. 12. 2021

Na ZSSS vsako leto tradicionalno obeležujemo dan človekovih pravic tako, da opozorimo na aktualno problematiko, jo predstavimo politiki in javnosti ter pozovemo, naj se področje uredi. Letos opozarjamo na položaj delavk in delavcev v platformnem gospodarstvu.

Na problematiko platformnega dela smo se najprej ozrli s spletno okroglo mizo, ob 11:00 pa smo predsedniku Državnega zbora Republike Slovenije Igorju Zorčiča predali resolucijo ZSSS z naslovom Za poštene delovne pogoje v platformnem gospodarstvu.

Oblike dela se spreminjajo

»Oblike dela in trg dela se vedno hitreje spreminjajo. Delo za nedoločen čas, ki delavkam in delavcem dajeta pravice iz zakonov in kolektivnih pogodb nadomeščajo nove in nove oblike, ki so po vsebini podobne delovnemu razmerju, pa se vendarle za njih uporabljajo drugačne pogodbene oblike. Delavke in delavci so v bitki za preživetje pahnjeni na trg storitev, kjer je prodajanje dela le ena od njih. Za njih klasične delavske pravice, kot so delovni čas, odmori in počitki, bolniške odsotnosti in dopusti, pa tudi pogoji dela in nenazadnje ustrezno plačilo, niso več same po sebi zagotovljene in samoumevne, pogosto sploh ne obstajajo več,« je ob letošnjem svetovnem dnevu človekovih pravic povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki poudarja, da razvoja platformnega dela sicer ni mogoče ustaviti, treba pa ga je zakonsko regulirati tako, da bodo tudi nove oblike dela deležne zakonske ureditve, delavke in delavci v teh oblikah pa zaščiteni.

Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije pa izpostavlja: »Ključno, na kar želimo opozoriti javnost in tudi odločevalce na zakonodajni in izvršilni ravni, je pomembnost oblikovanja jasnega stališča do sprememb trga dela, ki se nam dogajajo. Ob spremembi Zakona o prevozih v cestnem prometu, smo na SDPZ opozarjali, da uvajanje platformnega načina opravljanja dela (v konkretnem primeru za opravljanje taksi prevozov) ni samo vprašanje lepote digitalizacije in napredka, temveč tudi vprašanje delovnih pravic vseh, ki svoje delo opravljajo s pomočjo platform. Tam na žalost nismo bili slišani, tudi zaradi neaktivnosti ministrstva, pristojnega za delo.« Imamo mnoštvo slabih praks digitalnih platform v tujini, ki so se na vse kriplje skušale otepati statusa delodajalca, pa tudi veliko sodb sodišč, ki jim je skupna rdeča nit, kot jo zagovarjamo sindikati ne samo v Sloveniji, temveč tudi na ravni EU: Ni pomembno, na kakšen način koristnik storitve pride do izvajalca, naj bo to platforma ali bolj »staromodni« načini, pravi sindikalistka in dodaja: »Ključno je, da gre za elemente delovnega razmerja, za odvisnost, za podrejenost, za delo po navodilih, kar pomeni, da obstaja med platformo in platformnim delavcem jasno delovnopravno razmerje, kjer delavcu pripada zaščita.«

Globalna problematika

Da urejanje platformnega dela ni izziv samo v Sloveniji, temveč gre za globalno problematiko, pa poudarja Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus. »Poznamo vrsto primerov iz drugih držav EU (npr. Španija, Italija, Belgija, Velika Britanija …), kjer so sindikati ali delavke in delavci na sodišču vložili tožbe proti platformnim podjetjem in v večini primerov tudi zmagali. Prav tako večina platformnih podjetij ne deluje le v eni državi, temveč gre za mednarodne korporacije, ki delujejo na različnih trgih. Zaradi prepoznave te problematike in potrebe, da se zadeva uredi na širši, tudi evropski ravni, je Evropska komisija oznanila, da bo pripravila zakonodajno iniciativo na tem področju. Evropski parlament je že sprejel jasno usmeritev, da se mora urediti regulacija platform, Evropska komisija pa je že izdala svoj predlog zakonodajne ureditve, ki mu bodo sledila nadaljnja pogajanja.« Ključno vprašanje pa bo seveda, kaj bo ta zakonodajni predlog vseboval in ali bo resnično zaščitil vse platformne delavke in delavce ter jim omogočil dostop do osnovnih delavskih in socialnih pravic.

---

Platformno delo od P do D

Eden od osrednjih dogodkov letošnjih aktivnost ZSSS v povezavi s svetovnim dnevom človekovih pravic je bila spletna okrogla miza, na kateri so sogovornice in sogovorniki (dogodek je povezovala Laura Weber) iz sindikalnih, akademskih ter drugih vrst izmenjali svoja stališča o platformnem delu in njegovih značilnostih ter o tveganjih, ki jih prinaša, pa tudi o svežem predlogu evropske direktive, s katero naj bi vendarle uredili omenjeno področje.

Prav je, da zaradi splošne ozaveščenosti o platformnem delu veliko govorimo, je uvodoma poudarila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Marsikdo ga namreč ne vidi kot neregulirano, nepravično obliko dela, ki za koga pravzaprav pomeni konkretno delo, ne prinaša pa nobenih pravic iz naslova delovnega razmerja. Prav tako se pogosto sploh ne zavedamo, v kako velikem obsegu se platformno delo dejansko pojavlja, je izpostavila sindikalistka. Ne gre na primer samo za znana Uber in Wolt, v ozadju je veliko izvajalcev najrazličnejših storitev, za katere sploh ne vemo, da jih opravljajo platformni delavci, niti da to počnejo v zelo odvisni obliki dela.
Valentina Franca z ljubljanske Fakultete za upravo se je strinjala, da je platformno delo – gre za pojav svetovnih, globalnih razsežnosti – zelo raznoliko in heterogeno, posameznice ter posamezniki, ki ga opravljajo, pa so po njenem mnenju v različnih položajih. Na podlagi raziskav in lastnih ugotovitev deli sama platformne delavke in delavce na tri skupine: na neproblematične, ki tovrstno delo opravljajo poleg redne službe in imajo urejen socialni status, zato jim to pomeni možnost dodatnega zaslužka, na t. i. frajerje, ki imajo visoke prihodke in se zato ne počutijo ogrožene, ter na ranljive, ki jim je treba pomagati ter zagotoviti ustrezen pravni in socialni položaj.

Številna tveganja

Kot je dejal Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja, je treba k širši razpravi o platformnem delu pristopiti nemudoma, saj pomeni tveganje, ki ga nikakor ne gre podcenjevati. Pri tem je med drugim izpostavil odrekanje osnovnih pravic platformnim delavkam in delavcem, na primer pravice do organiziranja in kolektivnih pogajanj, pa seveda prekarnost, nizko plačilo za opravljeno storitev, vse večjo intenzivnost in izjemno razdrobljenost dela, izključenost iz sistemov socialne varnosti, kar vodi tudi k zdravstvenim in varnostnim tveganjem. Platformno delo po Zorkovih besedah predstavlja nevarnost za nastanek nelojalne konkurence in socialni damping ter – predvsem z vidika države – tveganje za izostanek določenih prihodkov iz naslova davkov in prispevkov.
Nujen je ustrezen pravni okvir za platformno delo na nacionalni ravni, pa je izpostavila Saška Kiara Kumer iz Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, saj obstaja nevarnost, da bo naša država platformno delo obravnavala v obliki posameznih zakonov. Tak primer je denimo nedavno spremenjeni zakon o prevozih v cestnem prometu, ki odpira možnost dela prek platform in odpira vrata multinacionalkam, kot je Uber.

Kaj prinaša evropska direktiva?

Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus, pa se je ozrla na nedavno sprejeti predlog direktive Evropske komisije za izboljšanje pogojev platformnih delavk in delavcev. Med ključnimi predlaganimi rešitvami vidi možnost, da se delavcu oziroma delavki, ki izpolnjuje dva od petih kriterijev, prizna delovno razmerje in z njim dostop do vseh delavskih pravic, ter obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora neobstoj delovnega razmerja dokazovati spletna platforma. Predlagana direktiva platforme obravnava kot delodajalce in jim tako nalaga plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, narekuje spoštovanje nacionalnih okvirov in kolektivnih pogodb, prepoveduje odpuščanja na podlagi algoritma ter platformnim delavkam in delavcem omogoča boljši socialni dialog in kolektivna pogajanja, je bilo med drugim izpostavljeno. Pri tem je seveda treba vedeti, da bo pot do sprejetja in implementacije direktive dolga ter da bodo poskušale same spletne platforme prav gotovo pomembno vplivati na njeno končno vsebino.
Glede predloga direktive pa je bila po drugi strani zadržana sociologinja in raziskovalka Maja Breznik, ki je poudarila, da bi predlagani ukrepi zajeli le pet od 28 milijonov platformnih delavk in delavcev v EU, obenem pa obstaja nevarnost, da bi Evropska komisija na tak način ustvarila nekakšne posebne oblike dela in jih, namesto da bi uredila omejitve obstoječe zakonodaje, tudi priznala. V Sloveniji po mnenju strokovnjakinje namreč ni več osrednji problem prekarnost, temveč nezakonite oblike dela, ki so se po zadnji finančni krizi zelo razširile in naj bi v njih delalo že pet odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. S priznanjem plaformnega dela pa naj bi se te lahko širile še naprej.