Iz prve roke: Ko so delodajalci brez sramu

4. 2. 2020

Novembra je na družbenem omrežju Instagram začel delovati profil Delozlom, ki objavlja izseke sporočil med delavkami in delavci ter njihovimi nadrejenimi. Objave dajejo vpogled v več kot zaskrbljujoče stanje v svetu dela pri nas, v katerem se številni delodajalci požvižgajo na kršitve najosnovnejših delavskih pravic.

Delavka: »Sem rekla, če mi lahko zviša honorar, ker ne pridem skozi mesec.«  

Prijatelj: »In?«

Delavka: »Nič, fuk*** so me iz službe.«


Šef: »Oj«

Delavec: »Oj«

Šef: »Od 22. 2. do 13. 3. boš na razpolago? Oz. rabiš bit, ker te nujno rabim, tko da si vzem čas 9-23 bo treba delat. Vikend boš podaljšu, ne dlje kot do 1h. Sm te že kar zapisu, da boš takrat, lp Mirko.«

Delavec: »Prvi teden marca ne morem, mam preglede v Izoli«.

Šef: »Boš prestavil, sem te že zapisal, lp Mirko.«


Kar se da hitro sem vam želela sporočiti, da se nismo odločili za nadaljevanje našega sodelovanja. Želim vam uspešno iskanje naprej in veliko sreče pri izbiri. Ste zelo simpatična in prijazna punca in hvala za zanimanje, vendar na tem delovnem mestu potrebujemo osebo, ki nam ne bo ‘ušla’ na kakšno porodniško čez dve leti.”


Šef na študentskem delu me je prijel za zadnjico, kot da je to nekaj najbolj normalnega na svetu. Močno začuden je bil, ko sem rekla, da si tega ne dovolim in da imam fanta, koža pa me je pekla od gnusa. Še sem delala tam in nikoli ni ponovil ničesar takšnega, rekel je le, da sem prva, ki se je uprla. Povedala nisem nikomur, čez leta možu.

Vir: Delozlom in #jaztudi

 

To je le nekaj sporočil, ki jih lahko najdemo na omenjenem Instagram profilu Delozlom, katerega avtorji so se odločili, da ostanejo anonimni, in spletni strani #jaztudi. V sporočilih, ki so jih prejeli delavke in delavci, jim delodajalci brez sramu sporočajo, da jim ne bodo plačali uvajanja, ali pa da morajo biti kandidati veseli, da sploh lahko delajo. Vedno, tudi ob najbolj nemogočih urah, morajo biti na voljo svojim delodajalcem. Na takšne in podobne kršitve delavskih pravic so na včerajšnji novinarski konferenci (glej fotografijo zgoraj) v Ljubljani opozorili pri Inštitutu 8. marec, ki je v javnosti postal bolj poznan po zgoraj omenjeni kampanji #jaztudi, v okviru katere zbirajo osebne zgodbe o mizoginiji v Sloveniji.

Spolna diskriminacija v svetu dela

Kot so pojasnili, so na podlagi primerov opazili, da je spolno nadlegovanje pogosto povezano tudi z nadlegovanjem na delovnem mestu. Med več kot 160 izpovedmi jih je namreč 15 odstotkov takšnih. Kot je dejala Petra Meterc iz Inštituta 8. marec, so hitro opazili, da prihaja do zelo očitnih presekov med kampanjama #jaztudi in objavami Delozloma. Nika Kovač, direktorica omenjenega inštituta, je opozorila, da je kršenje delavskih pravic pogosto povezano s kršenjem ženskih pravic. Ženske tako na razgovorih npr. sprašujejo, če načrtujejo družino. Nekateri oglasi pa so sistematično prirejeni tako, da z njimi delodajalci iščejo zaposlene točno določenega spola (npr. natakarice) ali določene starosti. O kršitvah teh vrst je sicer mogoče prebrati več v članku, ki so ga lani objavili pri Sindikatu Mladi plus.

 

Tudi pravica do bolniške odsotnosti za nekatere delodajalce ni več opravičljiv razlog, da bi bil odsoten z dela, če svoje bolezni ne najaviš v naprej.

 

Neprimernega odnosa do delavcev kar mrgoli

Problematične prakse delodajalcev pa niso povezane samo s spolom. Tudi na splošno zgodbe s profila Delozlom kažejo, da kršitev kar mrgoli. Obenem pa so te za nekatere delodajalce povsem samoumevne. Ker je moč na njihovi strani, je povsem jasno, da se v takšnih primerih delavke in delavci znajdejo v zelo težkih situacijah, ko morajo za preživetje in za zaslužek izpolnjevati še tako nemogoče zahteve nadrejenih. »Gre za nasilje s pozicije moči in izkoriščanje na delovnem mestu,« je bilo mogoče slišati na srečanju z novinarji. Kot vemo že dolgo, inšpekcijski nadzor ne more več učinkovito sankcionirati množice kršitev, ki očitno vse bolj postajajo norma. Nad uporom proti nepravilnostim tako delodajalci pogosto izražajo začudenje.

 

         

 

Peticija za izboljšanje stanja

Kršitve na delovnem mestu zahtevajo sistematične ukrepe, s katerimi bi lahko zajezili in odpravili vse bolj razširjene nepravilnosti. Tudi ministrstvo za delo je pod vodstvom mag. Ksenije Klampfer obljubljalo rešitve, ki pa jih do padca vlade niso pripravili. Zato so se v Inštitutu 8. marec odločili, da zahtevajo spremembe s peticijo. Ena od zahtev je, da odgovorni izobraževanje o delavskih pravicah vključijo v šole, saj mladi o tem vedo premalo. Ko pridejo v stik s svetom dela, so tako lahka tarča delodajalcev. Zavzemajo se tudi za omejitev deleža študentskega dela v podjetjih, s čimer bi zagotovili več rednih in bolj kakovostnih služb. Za tiste delodajalce, ki zamujajo s plačilom za samozaposlene in izkoriščajo institut študentskega dela, pa zahtevajo umik državnih subvencij in možnosti poslovanja z javnim sektorjem. Pri študentskem delu želijo spoštovanje obveznega dvanajsturnega počitka med dvema zaporednima dnevoma dela. Študentom pa bi, kot zahtevajo, morali izplačevati tudi dodatek za nedeljsko in nočno delo. Več informacij o peticiji je mogoče najti tukaj.

 

Večina tistih, ki dela prekarno (prek espejev, podjemnih, avtorskih in podjemnih pogodb ipd.), izpadejo iz sistema minimalnih plač. Zato so njihovi dohodki pogosto tako nizki, da komaj shajajo iz meseca v mesec.

 

Komentar: Mladi ne vedo niti, kaj je regres

Na novinarski konferenci smo lahko slišali, da mlajši na enem od dogodkov niso znali povedati niti tega, kaj je regres. Pri tem gre za posledico izrivanja delavskih in sindikalnih tem iz šolskega kurikuluma. O sindikatih, njihovem zgodovinskem pomenu in današnjem delu tako v šolskih učnih načrtih ne moremo izvedeti skorajda ničesar. Ne preseneča, da mladi, ko vstopajo v svet dela, niso seznanjeni niti s svojimi najosnovnejšimi pravicami. Vse to odpira prostor za izkoriščanje. To dobro vedo tudi pri naših mladih sindikalnih silah, pri Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, kjer so že zadnjih nekaj let s sindikalnimi vsebinami aktivni v nekaterih šolah po Sloveniji ter tudi na fakultetah.

Odpravljanje birokracije in poveličevanje podjetništva (o katerem lahko za razliko od delavskih pravic veliko izvemo v šolah) sta hrbtna plat zgodb, ki jih lahko prebiramo na profilu Delozlom. Kljub temu da vrsta organizacij opozarja na vse večje število tovrstnih kršitev, pa sprememb na bolje še vedno ni na vidiku. Zakaj jih ni, pojasni včerajšnje dogajanje. Politiki različnih barv so se kazali in fotografirali na Bledu, kjer je potekalo srečanje Kluba slovenskih podjetnikov. Tam o kršitvah delavskih pravic seveda niso govorili, ker je bilo treba še enkrat več prisluhniti podjetnikom.

 

        

V primeru zgoraj opisanih in podobnih težav se lahko obrnete po pomoč tudi k strokovnim službam ZSSS po celotni Sloveniji. Več informacij lahko najdete tukaj.

 

Matej Klarič

Share