Spremembe morajo sindikati izkoristiti sebi v prid – O digitalizaciji in avtomatizaciji v prevozništvu

21. 1. 2022

Decembra lani je v Rimu potekalo srečanje sindikalistk in sindikalistov, združenih pod okriljem Evropskega združenja transportnih delavcev (ETF). Na predavanju je Lionel Fulton iz Oddelka za delavske študije (Labour Research Department – LRD), ki v Veliki Britaniji nudi najpomembnejše informacije za sindikate in delavska gibanja, predstavil njihovo najnovejšo publikacijo, ki obravnava pereča vprašanja o posledicah avtomatizacije in digitalizacije v prevozniški dejavnosti. V nadaljevanju povzemamo nekatere ključne ugotovitve.

Raziskave kažejo, da bosta nadaljnja procesa digitalizacije in avtomatizacije močno vplivala na področje prevozništva in logistike, povezana bosta tudi z izgubo delovnih mest. Tveganje, da bo prišlo do tega, je največje na področju prevozništva in skladiščenja, kjer bo po ocenah ogrožena kar polovica vseh delovnih mest. Zaradi avtomatizacije naj bi bilo ogroženih kar okrog 66 odstotkov delovnih mest voznikov kombijev, 63 odstotkov voznikov taksijev in šoferjev ter 62 odstotkov voznikov večjih tovornih vozil. Nekoliko manj delovnih mest naj bi bilo ogroženih v proizvodnji in gradbeništvu, kjer pa je delež še vedno okrog 40-odstoten. Za primerjavo: veliko manj bodo ogrožena delovna mesta na področju izobraževanja (manj kot deset odstotkov). Fulton opozarja, da lahko v prihodnje pričakujemo še večjo polarizacijo delovnih mest na bolj kvalificirana, ki so tudi manj ogrožena (ogroženost delovnih mest menedžerjev in direktorjev ter pilotov je približno 30-odstotna), in na manj kvalificirana, slabše plačana delovna mesta.

Kaj je avtomatizacija in kaj digitalizacija?

Avtomatizacija pomeni delo, ki ga opravljajo stroji, pred tem pa ga je opravljal človek. Ločimo jo lahko na več stopenj. Začetna stopnja pomeni, da je voznik pripravljen v vsakem trenutku prevzeti nadzor (npr. v sodobnih avtomobilih). Popolna avtomatizacija pa pomeni, da prisotnost človeka za upravljanje ni več potrebna. Digitalizacija pa pomeni širjenje uporabe digitalne (računalniške) tehnologije. Omogočila je večjo avtomatizacijo in nadzor nad procesom dela, delavkami in delavci ter nad strankami. Omogočila je tudi razvoj platformnega dela, ki se je v času pandemije še posebej razraslo. Vse to prinaša tudi vrsto izzivov za sindikate.

Različni sektorji, ista smer

Digitalizacija vodi v večji nadzor, ki sicer lahko povečuje varnost, toda obenem veča nadzorovanost delavk in delavcev, zvečuje njihov stres in manjša njihovo avtonomijo. Zato je lahko predvsem za mlajše delavce toliko bolj privlačno delo prek platform, ki do neke mere omogočajo večjo avtonomijo in fleksibilnost, po drugi strani pa vodijo v večjo izoliranost, odtujitev in prekarne oblike zaposlitve, ki ne nudijo varnosti. V letalskem prometu gre pričakovati, da bo v prihodnje v pilotni kabini samo še en pilot. Na cestah bodo v prihodnje vozila sama, brez voznikov upravljala volan. Podobne trende gre pričakovati tudi v drugih sektorjih. Pričakovati je, da bo železniški promet dolgoročno pridobil zaradi premika k brezogljični družbi. Do leta 2050 pa naj bi bil tudi letalski promet štirikrat večji, kot je danes. Civilni letalski promet je sicer v času koronakrize do lanskega oktobra upadel za 27 odstotkov. Promet po evropski reki Ren, ki izvira v švicarskih Alpah in se izliva v morje na Nizozemskem, je v letu 2020 zaradi korone upadel za deset odstotkov.

Lionel Fulton iz Oddelka za delavske študije (Labour Research Department – LRD) opozarja, da lahko v prihodnje pričakujemo še večjo polarizacijo delovnih mest na bolj kvalificirana, ki so tudi manj ogrožena, in na manj kvalificirana, slabše plačana delovna mesta.

V Italiji prvi dogovor z Amazonom

Čeprav se nekateri premiki sprva zdijo nemogoči, lahko s pravo organizacijo in delavskim bojem postanejo realnost. Lani je tako prišlo v Italiji do dogovora med tamkajšnjimi sindikati in globalnim podjetjem Amazon, ki v ZDA preprečuje poskuse ustanavljanja sindikatov. Podjetje je v Italiji vložilo šest milijard evrov in zaposluje približno 12.500 delavk in delavcev. Poznano je po dolgih delovnikih, kratkih odmorih med izmenami ipd. Z dogovorom pa se je zavezalo, da bo v Italiji zmanjšalo obvezne nočne izmene in bolj pošteno razdelilo delo ob koncih tedna. Sklenitev dogovora pomeni pomemben začetek poti, ki bo lahko delavkam in delavcem, zaposlenim pri Amazonu, širom po Evropi omogočila več pravic.

Izzivi za sindikate

Koronakriza je s težnjami po izogibanju fizičnih kontaktov pospešila procesa avtomatizacije in digitalizacije. Po drugi strani pa hitrost obeh procesov omejuje pomanjkanje sredstev, saj lahko vodi v visoke stroške, ki se jim lahko podjetja izognejo, če nadaljujejo po starem. Fulton je poudaril, da morajo sindikati pri tem najti odgovore in se smiselno prilagajati na razmere. Kot pomembno orodje izpostavlja kolektivna pogajanja. S kampanjami in lobiranji lahko širšo javnost ozavestijo o problemih, težavah in svoje organizacijske strukture prilagodijo spreminjajočim se razmeram.

Graf prikazuje potencial posameznih panog za avtomatizacijo (os y) in obstoječo raven avtomatizacije (os x). Kot je razvidno, je že sedaj največja raven avtomatizacije pri pilotih letal. Visoka stopnja nadaljnje avtomatizacije pa je med drguim možna pri žerjavistih, viličarjih ter tovornih delavkah in delavcih.

 

Stavke so lahko pomembna oblika prisotnosti sindikatov v družbi, s katero opozarjajo na težave in si na takšen način tudi gradijo podporo med skupnostjo. Obenem s stavkami izvajajo pritisk tudi na vladajoče. Oblikovanje odbora za avtomatizacijo in digitalizacijo znotraj sindikata je lahko še eden izmed smiselnih odgovorov, ko je večje število delavk in delavcev vključenih v spremembe. Takšen organ lahko nudi odgovore in svetuje, usposablja delavke in delavce in skrbi za določitev dolgoročnih ciljev. Spremenjene razmere namreč pred nas postavljajo vprašanja, kot so zdravje in varnost pri delu, pravica do dela od doma in do odklopa. Portugalska je npr. lani kot prva uvedla zakonsko prepoved pošiljanja sporočil delavkam in delavcem od delodajalca po koncu delovnega časa. Za sindikate je, kot še poudarja Fulton, pomembno predvsem, da premislijo, kakšne strategije bodo najbolj koristile njihovemu članstvu, sindikatom in tudi celotni družbi.

Matej Klarič

Delavska enotnost

Ta tekst je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi januarski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share