Dolgotrajna oskrba naj bo izključno javna!

26. 8. 2020

Ureditev dolgotrajne nege in oskrbe potrebujemo, a ne kakršnokoli. ZSSS je na današnji novinarskih konferenci reagirala na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, v njem poiskala pozitivne plati in opozorila na pomanjkljivosti in nevarnosti, ki jih lahko prinese. Dejstvo je tudi, da zakon ne sme biti sprejet mimo socialnega dialoga.

Besedilo zakona po mnenju predsednice ZSSS Lidije Jerkič daje občutek, da ni njegov namen urejanje področja, ampak je motiv »kakšen bolj neprimeren«. Zakon namreč ni bil usklajen niti v koaliciji, očitno tudi ne med posameznimi ministrstvi, niti med socialnimi partnerji, ki bi ga po pravilih morali obravnavati in usklajevati na ekonomsko-socialnem svetu (ESS). Tam so socialni partnerji spomladi sicer ustanovili pogajalsko skupino za to področje, a je ta bila sklicana šele v začetku septembra. »Stvar je postavljena na glavo. V bistvu bi moral zakon najprej skozi pogajalsko skupino in ESS in potem v javno obravnavo, ne pa najprej v javno obravnavo in potem dan v glodanje socialnim partnerjem,« je opozorila predsednica ZSSS.

Prva pozornost javnosti je bila namenjena dodatnemu prispevku, a po mnenju ZSSS so ključne pravice vseh upravičencev do dolgotrajne oskrbe, ki morajo biti univerzalne, zagotovljene vsem po Sloveniji in to v obliki javnega servisa. Obseg storitev mora biti zadosten za dostojno starost.

ZSSS opozarja tudi, da gre za področje, kjer je spet velika možnost privatizacije in zaslužkarstva na račun starejših. Ena od zavez ZSSS je, da tega pri pogajanjih ne bo dopustila. Financiranje dolgotrajne oskrbe mora biti zagotovljeno z javnimi sredstvi.

Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm je v predlogu zakona našla tudi nekaj na prvi pogled pozitivnih rešitev. Ena je po njenem ta, da bo proračun zagotavljal likvidnost zavarovanju za dolgotrajno oskrbo in nekaterim socialno ogroženim kategorijam prebivalstva plačeval prispevke, s čimer jim bo omogočil dostopnost do teh storitev. Cena standardne namestitve v instituciji naj bi po predlogu zakona ne presegala 90 odstotkov minimalne zajamčene pokojnine za 40 let pokojninske dobe. Čakalne dobe, ki so v zdravstvu znan problem, naj bi na področju dolgotrajne oskrbe reševali s tem, da bodo upravičenci dobili denarne prejemke.

A skrb vzbuja v tem besedilu marsikaj. Eno je možnost privatizacije, ki se je v času epidemije pokazala kot problem na področju zdravstva, zlasti pri medicini dela. »Javni interes veliko bolj zasledujejo v javnem sektorju kot čisti zasebniki,« meni Lučka Böhm in opozarja, da to besedilo na široko odpira vrata čistemu zasebništvu, ki naj bi bilo omogočeno poleg javne mreže, v kateri so tudi koncesionarji. Zasebnik bi po tem predlogu moral pridobiti le dovoljenje, niso pa predpisane cene, kakovost storitve in nadzor.

Po predlogu naj bi se iz sredstev zavarovanja za dolgotrajno oskrbo smelo plačevati le standardne storitve, tržno dejavnost in nadstandardne storitve pa dovoljuje tudi javnim zavodom in koncesionarjem. Sicer naj se to ne bi dogajalo mimo javnega interesa, ki pa v zakonu ni definiran, še več, njegovo definicijo prepušča izvajalcu.

Pomisleke zbuja tudi rešitev, da bi to, kaj je standardna storitev, določal minister za zdravje. To prepuščanje tako pomembnega področja v odločanje politiki dopušča netransparentnost. Ta je lahko ogrožena tudi zaradi očitnega namena izrivanja socialnih partnerjev iz soodločanja v javnih blagajnah, meni izvršna sekretarka, ki tudi ni prepričana, da je rok za uveljavitev zakona s 1. junijem 2022 realen, saj je treba vzpostaviti povsem novo mrežo.

Dolgotrajna oskrba je področje, ki je predolgo zanemarjeno. Zaradi rastočih potreb po takšni oskrbi bi ga bilo treba urediti nemudoma. ZSSS to terja od oblastnikov že skoraj dvajset let. Poskus politike iz leta 2017 je padel skupaj s tedanjo vlado in njeno ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Sedanji predlog zakona naj bi bil v veliki meri od tedanjega prepisan, nekatere zadeve naj bi bile poenostavljene.

Podrobna in z več zornih kotov pripravljena stališča ZSSS bodo znana po septembrski seji predsedstva ZSSS.

Izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko poudarja, da je treba dolgotrajno oskrbo obravnavati skupaj z zdravstvenim in socialnim sistemom, kot enoten in celovit sistem, ki pa ga zdaj nimamo. Pričakuje tudi obravnavo zakona z vidika trga dela, saj naj bi se na področju dolgotrajne oskrbe odprlo veliko delovnih mest. Ta morajo biti kakovostna in dostojno plačana, zaposlitev mora biti redna.

Zorko od ministra za zdravje pričakuje pojasnilo, zakaj je podal zakon mimo načel in standardov ESS. »Bojimo se, da se bo kaj podobnega zgodilo tudi z demografskim skladom,« je bil jasen Zorko, ki ga prav tako skrbi definiranje javnega interesa, ki zdaj ni jasno. Storitve dolgotrajne nege in oskrbe morajo biti dostopne vsem pod enakimi pogoji, omogočati morajo dostojno obravnavo starejših ne glede na občino ali regijo. Temelj pa je tudi upoštevanje načela solidarnosti. »Če tega ni, imamo privatizacijo in imamo storitev, ki je odvisna od prihodkov posameznikov,« opozarja Zorko.

Fotografija zgoraj: Predsednica ZSSS Lidija Jerkič in izvršna sekretarja ZSSS Lučka Böhm in Andrej Zorko, ki so nastopili na novinarski konferenci, so prepričani, da je treba pri dolgotrajni oskrbi poskrbeti za javni interes. Kaj to je, ne sme biti prepuščeno izvajalcem, še posebej ne zasebnikom.