Klic je treba vrniti – O info točki ZSSS

13. 4. 2021

Če bila ZSSS človek, bi njena info točka, ki je polno zaživela v zadnjem letu, predstavljala srčni utrip. Zanj oziroma za to, da vse skupaj bije brez težav, skrbi njen koordinator iz Osrednjeslovenske območne organizacije ZSSS Robert Štebej.

Za uvod pojasnimo, da je Info točka ZSSS produkt naše organizacije. Njen glavni namen je priti v stik z novim članstvom, pri tem pa potencialnemu članu oziroma članici ponuditi kratek odgovor na vprašanje ali težavo, ki ju tare, ter ju povabiti k včlanitvi, obenem pa ponuditi ustrezen servis že obstoječim članom in članicam. Komunikacijska kanala sta telefonska številka 064 224 466 in elektronski naslov info.pisarna@sindikat-zsss.si.

Info točka je imela več testnih oziroma prehodnih obdobij, po mojem mnenju pa je zaživela in se izoblikovala ob nastopu prvega vala epidemije nove koronavirusne bolezni lansko pomlad, ko smo zaposleni v Domu sindikatov v Ljubljani (in drugod) čez noč prešli na delo od doma; zato sta omenjena številka ter elektronski naslov postala ena glavnih stikov za vse, ki nas potrebujejo, pove Robert Štebej.

Veliko vprašanj – in odgovorov

Kot zaposleni na Osrednjeslovenski območni organizaciji ZSSS v Ljubljani sem v sklopu info točke pristojen za koordinacijo vprašanj, ki prihajajo po telefonu in elektronski pošti, razloži. »Glavnino predstavljajo pravna vprašanja glede pravic iz delovnega razmerja ter vprašanja, povezana s protikoronsko interventno zakonodajo. Vprašanja razdelim med naše območne pravnike in pravnice, ki pripravijo kratke, splošnoinformativne odgovore. Tem dodam povabilo k včlanitvi in jih posredujem nazaj. Vprašanja, povezana s članskim statusom, urejam s službo evidence članstva, zadeve, ki se dotikajo posameznih panog, pa po potrebi preusmerim na sindikate dejavnosti. Vodim tudi evidenco vseh kontaktov, sodelavcem in sodelavkam pa bi se ob tej priložnosti zahvalil za njihov čas in trud.«

Seveda se na nas obračajo tudi posamezniki in posameznice, ki so že včlanjeni, in sicer z najrazličnejšimi vprašanji o delovnem razmerju, interventni zakonodaji, pa o članarini, pristopu, izstopu iz sindikata, kartici ugodnosti ipd. Vse njihove poizvedbe obravnavamo prednostno, poudari Štebej. S tem pa delokrog info točke še ni zaključen: »Prav tako nudimo informacije o prednostih članstva v ZSSS, včlanjujemo oziroma preusmerimo potencialne nove člane in članice na druge območne pisarne ali na elektronsko pristopno izjavo, informiramo pa tudi v zvezi z vzpostavitvijo novih sindikalnih podružnic, o čemer obveščamo sindikate dejavnosti. Sprejemamo še pritožbe in pobude ljudi o pripravi interventnih ukrepov, o čemer običajno obvestimo vodstvo ZSSS.« Sam pa sem tudi svetovalec za vprašanja in pobude članstva oziroma potencialnega članstva v okviru dejavnosti, ki jih pokrivam kot sodelavec naše območne organizacije, še pove sogovornik.

Info točka ZSSS je dosegljiva na telefonski številki 064 224 466 in na elektronskem naslovu info.pisarna@sindikat-zsss.si.

Kako pogosto zvoni telefon?

Kakšen pa je pravzaprav naval na info točko in od česa je to odvisno? Vprašanja prihajajo z vseh koncev in krajev, se glasi odgovor. Kot sem že dejal, gre za širok spekter tematik, povečan delež klicev in elektronske pošte pa je moč zaznati pri vsakokratnem nastajanju posameznega protikoronskega paketa. Najprej gre za različne predloge, nato pa za iskanje razlag sprejetih ukrepov. Veliko ljudi, ki se obrnejo na nas, razloži Štebej, zanima, ali so upravičeni do določenega ukrepa ali vrste pomoči. Ob tem velja omeniti še nekaj trpkega: »Vseskozi na žalost prihaja tudi do odpuščanj, zato prejemamo veliko vprašanj v povezavi z uveljavljanjem pravic iz delovnega razmerja ob prenehanju dela. V zvezi s tem ljudje najpogosteje iščejo informacije o tem, na kakšen način jim sindikati lahko pomagamo.« Ali potem vse skupaj pomeni, da telefon zvoni ves čas? Telefon je sicer prižgan štiriindvajset ur na dan, kar ne pomeni, da sem ves čas na njem, pomeni pa običajno to, da po jutranjem pregledu elektronske pošte vrnem tudi vse neodgovorjene klice, kar ocenjujem kot dobro potezo, nenazadnje tak odziv številni tudi pohvalijo. Na telefonu sem sicer običajno dosegljiv med sedmo zjutraj in tretjo popoldan, v posebnih primerih pa tudi po omenjeni uri, način dela oriše mladi sindikalist.

Več kot 1300 stikov

Kaj pa še zanima ljudi, ki se obračajo na info točko? Kakšne težave jih tarejo in koliko se jih tudi včlani? »Na začetku prvega vala epidemije nove koronavirusne bolezni in takratnih omejevalnih ukrepov je vladala precejšnja zmeda. Vprašanja so bila povezana s čakanjem na delo, z zagotavljanjem zaščitne opreme, z zagotavljanjem varnih delovnih pogojev, z nadomestili za primer čakanja na delo, za varstvo otrok v primeru višje sile, karanteno in podobno. V jesenskem valu pa so prevladovala predvsem vprašanja in pobude, povezana s protikoronskimi interventnimi ukrepi. Veliko je bilo tudi poizvedb v zvezi s tem, kakšno je stališče ZSSS o obveznem testiranju na covid-19 ob zagonu nekaterih gospodarskih dejavnosti, kakšno stališče imamo glede cepljenja in o upravičenosti do pomoči države v okviru sprejetih protikoronskih ukrepov,« odgovarja sogovornik. In pri tem ponudi še nekaj statistike: »V tem enem letu se je prek vseh komunikacijskih kanalov info točke na nas obrnilo več kot 1300 različnih stikov. Od tega je bilo 20 odstotkov članov in 80 odstotkov nečlanov, uresničene včlanitve med nečlani pa znašajo med 5 in 7 odstotkov. Govorimo o včlanitvah brez fizičnega stika, ki je pri našem delu ključen, zato verjamem, da bi bil ob osebnem stiku delež včlanitev precej višji.«

Ocene so nehvaležne

»Včlanjevanje v sindikate je vedno aktualna tema. Pri tem po mojem mnenju ni vnaprej določenega pravila, na podlagi katerega se bo nekdo včlanil. Pomembno vlogo pri včlanitvi sicer odigra osebni stik, ki ga je v zadnjem letu v luči širših epidemioloških in zdravstvenih razmer zelo malo. Menim pa, da je pri včlanjevanju potrebne veliko potrpežljivosti in kontinuitete. Ocene o tem, kdaj je včlanitev veliko in kdaj malo, se mi zato zdijo zelo nehvaležne. Sam sem bolj mnenja, da je vsaka včlanitev v sindikate zelo dragocena, sploh v teh časih, in da se je treba za to, da nekdo ostane član oziroma članica, zares potruditi, s tem pa se dober glas hitro razširi, kar pripelje tudi do novih včlanitev,« pravi Robert Štebej.

Za analizo o tem, kakšna starostna in spolna struktura ljudi se obrača na info točko in katere dejavnosti pri tem prevladujejo, zaenkrat še ni bilo potrebe, vendar nam Štebej pove, da je med klicatelji nedvomno več žensk kot moških, saj mnoge kličejo tudi v imenu svojih partnerjev, otrok in drugih družinskih članov. Dejavnosti pa so zastopane precej enakomerno in brez večjih odstopanj. Na nas se obračajo tudi člani drugih sindikalnih central in pri nas iščejo informacije, saj jih v svoji centralah ne dobijo, še omeni sogovornik.

Nenavadne in tudi dobre izkušnje

Ne moremo mimo vprašanja o kakšni nenavadnosti, morda celo bizarnosti, ki je sindikalistu pri koordiniranju info točke ostala v spominu. »Nenavadnih klicev in sporočil se je v tem času nabralo kar nekaj,« pove Štebej. »Omenil bi sporočilo gospoda, ki me je obvestil, da v prvih pošiljkah cepiva proti covidu-19 pravzaprav ni cepiva, temveč strup in da bodo vladajoči s tem pokopali milijon in pol Slovencev. Zelo razburjenega mi ga je uspelo pomiriti, nato pa sva se malo pogovorila o česnu kot naravnem antibiotiku proti strupom,« hudomušno razloži. Nato doda, kako je pred časom klicala gospa, ki je ZSSS pozvala k ukrepanju, in sicer v smislu, da naj njenemu partnerju, ki biva v socialnovarstvenem zavodu v obalno-kraški regiji, dostavi cigarete, saj sama zaradi omejitev ni mogla do njega.

Seveda pa obstaja tudi nemalo dobrih, pozitivnih izkušenj. »Najbolj se mi je vtisnil v spomin primer, ko mi je uspelo biti navzoč pri obravnavi članice vse od prvega klica pa do končnega poplačila terjatev iz delovnega razmerja,« pove Štebej. Vse skupaj se je začelo s klicem gospe v času prvega vala epidemije. Po telefonskem pogovoru sva se dogovorila za krajše srečanje v živo v pisarni, kjer sem jo včlanil in mi je predstavila svojo zgodbo, nadaljuje. »Šlo je za nepravilno odmerjene dodatke k plači iz naslova neenakomerno razporejenega delovnega časa. Gospa je sicer delala kot osebna asistentka, kar spada med dejavnosti, s katerimi se sicer ukvarjam na naši območni organizaciji. Po prevzemu dokumentacije sem se lotil preračuna in pregleda plačilnih list po kolektivni pogodbi za javni sektor in po kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. V vmesnem času sva imela nekaj svetovanj po telefonu. Sledila je priprava prvega poziva k odpravi nepravilnosti, pri katerem je bilo kar nekaj težav z vročitvijo, a je v tretjem poskusu le uspelo.« Po prejetem delodajalčevem odgovoru je sledil še en poziv. Ko je prišlo do razhoda med članico in delodajalcem, sem se skupaj s sodelavcem Matijo Drmoto udeležil srečanja v podjetju pri pripravi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, razlaga. »Z nekoliko spretnosti nam je uspelo podpisati ugoden sporazum, zlasti v povezavi s preostankom letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja. Pri odprtih terjatvah je sicer ostalo še nekaj stvari nerešenih. Poizkusili smo tudi s postopkom mediacije prek inšpektorata za delo, a vpleteni strani nista bili za. Ko je že vse kazalo na tožbo, sem v zadevo vključil tudi sodelavko Mašo Gregorčič, ki je opravila ‘zaključna’ pravniška dela in spretno izpogajala, da je bila članica na podlagi pripravljenih izračunov, za katere sem poskrbel, v celoti poplačana. Po zaključku primera pa je gospa ostala naša članica,« ponosno pove. Pri tej zadevi sem se lahko veliko naučil, kar uporabljam tudi pri svojem nadaljnjem delu s člani in članicami. Primer pa je tudi pokazal, kako dobro sodelujemo med seboj sodelavci in sodelavke na Osrednjeslovenski območni organizaciji ZSSS, in sicer s skupnim ciljem učinkovite pomoči članstvu, za konec še doda Robert Štebej.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

Ta članek je bil prvotno objavljen v najnovejši, prvi aprilski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 79 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!