Novi koronavirus je dosegel praktično vse konce sveta ter povsod močno posegel v življenja delavk in delavcev. In obenem razkril tudi marsikatero družbeno, ekonomsko, socialno ipd. razliko ter pokazal ogledalo družbam, v katerih živimo. Izpostavljamo nekaj pomembnih – izbor je subjektiven in zato ne končen ali popoln – tujih medijskih zgodb ter člankov, ki jih v času epidemije z zanimanjem prebiramo in tudi na tak način ostajamo na tekočem s tem, kar se dogaja okoli nas.
Virus in migrantski delavci, 3. del
Nova grenka zgodba o vzhodnoevropskih delavkah in delavcih, ki na stari celini garajo na poljih, v nasadih in sadovnjakih ter katerih delo je med samim izbruhom novega koronavirusa postalo še bolj nevarno in prekarno. Gre za zgodbo o velikem izkoriščanju delovne sile, o stiskah, ki ljudi potiskajo čez rob, o odgovornih, ki ne ukrepajo v dovolj veliki meri, o tveganem in zahtevnem delavskem boju …: The Systematic Exploitation of Harvest Workers in Europe
Obrazi solidarnosti
Kako mirno in dostojanstveno je človek lahko preživel karanteno zaradi izbruha novega koronavirusa ter izredne razmere, ki so sledile, je bilo odvisno tudi od tega, na katerem koncu sveta se je nahajal. Delimo zapis o različnih svetovnih družbenih bojih, povezanih s pandemijo, ter tudi o obrazih solidarnosti in pomoči, ki sta sledili: Pandemic Solidarity: care, love and mutual aid
Tri »koronavirusne« zgodbe, 2. del
Transseksualni spolni delavci in delavke v Braziliji na udaru, ženske v Italiji, ki so v prvi bojni liniji spopada z novim koronavirusom, a jih pri odpiranju države ni nihče vprašal za mnenje, in vzajemna pomoč v času izbruha virusa. Delimo tri »koronavirusne« zgodbe z različnih koncev sveta: ‘If I don’t have sex I’ll die of hunger’: Covid-19 crisis for Rio’s trans sex workers, Italy’s ‘boys’ club’ politics shuts women out of coronavirus debate & Emancipatory mutual aid: from education to liberation
Izbruh
Od kod se je vzel skrivnostni novi koronavirus in kako se je lahko tako hitro razširil? Na svetovnem spletu s tem v zvezi kroži množica različnih teorij (zarote), polinformacij, natolcevanj in »lažnih novic«, tale obsežen članek pa v izogib »infodemiji« k tematiki pristopi bolj celostno in ponudi nekaj dragocenih ter relevantnih vpogledov: The Early Days of the Coronavirus Outbreak in Wuhan
Epidemija neenakosti
Pri izbruhu novega koronavirusa gre vsaj toliko za epidemijo nalezljivega virusa kot za epidemijo družbene in druge neenakosti, pravijo kritični glasovi. Kaj se dogaja? Zakaj virus nekatere družbene skupine prizadene bolj ter druge manj? Kdo in zakaj je najbolj ranljiv? Ponujamo razlago iz prve roke: This is what the inequality pandemic looks like
Virus in migrantski delavci, 2. del
Po vsej Evropi (in seveda širše) smo v zadnjih tednih zaradi izbruha novega koronavirusa zaustavili življenje, kot smo ga poznali, toda večinoma vzhodnoevropski migrantski delavci in delavke kljub temu niso nehali garati na poljih, v nasadih in sadovnjakih širom stare celine. Je pa njihovo delo postalo še bolj prekarno in nevarno. Grenka delavska zgodba: The EU’s Seasonal Farm Workers Are Still Forced to Travel During the Pandemic
V »tkalnici sveta«
Zgodba iz južne Azije: v Bangladešu prihaja do pritiskov, naj se delavke in delavci, zaposleni v tamkajšnjih tekstilnih tovarnah (iz katerih tudi na naš konec sveta dobivamo poceni oblačila), kljub izbruhu novega koronavirusa nujno vrnejo na delo, čeprav je za njihovo varnost in zdravje izjemno slabo poskrbljeno: Bangladesh garment factories reopen despite coronavirus threat to workers
Za družbo in skupnost
Kako poskrbeti, da bo industrijska produkcija služila družbi in običajnim ljudem, ne pa samo delničarjem posameznih podjetij? Različne delavske iniciative iz Francije kažejo, da je mogoče tudi to: The Pandemic Response Shows How Workers Defend the Interests of All Humanity
Pravica do dihanja
Za družbe, v katerih živimo, je pandemija novega koronavirusa na eni strani predvsem varnostna grožnja, na drugi strani pa za nekatere (kot spoznavamo tudi pri nas) dobra priložnost za zaslužek. Kaj pa naj naredimo običajni ljudje, delavke in delavci? V prvi vrsti moramo, kot sugerira tale tekst, zahtevati in si izboriti pravico do dihanja: From Fanon to ventilators: fighting for our right to breathe
Tri grenke »koronavirusne« zgodbe
Zgarani delavci in delavke v živilski dejavnosti, sindikalno organiziranje na udaru in bogati, ki so v času pandemije novega koronvirusa postali samo še bogatejši. Delimo tri grenke »koronavirusne« zgodbe, ki sicer prihajajo iz ZDA, a nosijo nauke tudi za delovne ljudi z drugih koncev sveta: ‘We’re modern slaves’: How meat plant workers became the new frontline in Covid-19 war, Fired in a Pandemic ‘Because We Tried to Start a Union’, Workers Say & ‘Heads we win, tails you lose’: how America’s rich have turned pandemic into profit
Zaostrene gospodarske razmere
Črna projekcija (bližnje) prihodnosti: Mednarodna organizacija dela (ILO) je opozorila, da zaradi zaostrenih gospodarskih razmer, ki so posledica pandemije novega koronavirusa, obstaja tveganje, da skoraj polovica globalne delovno aktivne populacije oziroma 1,6 milijarde ljudi izgubi vir zaslužka: Half of world’s workers ‘at immediate risk of losing livelihood due to coronavirus’
Delavski in feministični boj
Italijanska tekstilna delavka in feministka Maddalena Manca v krajšem tekstu iz prve roke razloži, kako je pandemija bolezni covid-19 vplivala na njeno delo in kako so pritiski italijanskih delodajalcev ogrozili življenje in zdravje marsikatere tamkajšnje delavke ter delavca: My Fight as a Worker and as a Feminist During COVID-19
Naj vas moja smrt razjezi
Delimo sporočilo ameriške medicinske sestre iz prvih bojnih vrst bitke proti novemu koronavirusu z nekaj bolečimi, a še kako relevantnimi poantami: I Want My Death to Make You Angry
Znanost na udaru
Hujskaštvo, teorije zarote, napadi prek družbenih omrežij, sovražna sporočila, različni pritiski, nabiranje političnih točk in epidemiologi, infektologi, virologi ter drugi strokovnjaki na udaru. Tudi to je eden od neprijetnih obrazov epidemije novega koronavirusa: Public health experts are now the bad guys
Razpoke v Evropi
Delimo daljšo analizo o tem, kako bi lahko zaostrene gospodarske in družbene razmere, nastale zaradi pandemije bolezni covid-19, negativno vplivale tudi na različne napetosti in na stare razpoke med državami Evropske unije oziroma med njenim severnim in južnim delom: This Eurozone Crisis Will Be Even Worse Than Last Time
Od virusa do lakote?
Srhljivo opozorilo: pandemiji novega koronavirusa bi lahko sledila – če ne bomo pravočasno ukrepali – lakota bibličnih razsežnosti, pravijo pri Svetovnem programu za prehrano OZN: Coronavirus pandemic ‘will cause famine of biblical proportions’
Dve zgodbi
Kako bodo zaostrene družbene in gospodarske razmere, nastale zaradi izbruha novega koronavirusa, vplivale na življenje ter delo delavk in delavcev? Marsikaj bo odvisno tudi od tega, na katerem koncu sveta se delavec oziroma delavka nahaja. Delimo zapis o dveh različnih zgodbah, dveh različnih delavskih usodah iz ZDA in Nemčije: Where You’re Out of Work Makes All the Difference in the World
Ne, nismo vsi v istem čolnu
Naslednja zgodba sicer prihaja z druge strani Atlantika, a s poanto, ki je aktualna tudi za naš del sveta. Novi koronavirus morda res ne izbira, koga bo okužil, vendar za različne družbene skupine prinaša tudi različne posledice. Zato je treba zavrniti pogoste poenostavljene zaključke, ki pravijo, da smo vsi v istem čolnu. Nismo: Stop saying ‘we’re all in this together.’ You have money. It’s not the same.
Virus in romunski migrantski delavci
Ko se je po vsej Evropi zaradi izbruha novega koronavirusa življenje ustavilo, so se domov vrnili tudi romunski migrantski delavci in delavke, ki na stari celini v »normalnih« časih garajo na poljih, v nasadih in sadovnjakih. Ker pa je pridelke kljub pandemiji treba pobrati, si številne vlade (med njimi tudi slovenska) prizadevajo v svoje države pripeljati vsaj del romunskih sezonskih delavcev. Nedavni dogovor med nemško in romunsko vlado, na podlagi katerega se je na tisoče romunskih migrantskih delavk in delavcev s posebnimi čarterskimi leti sredi epidemije odpravilo delat v Nemčijo, pa ne ogroža samo njihovega zdravja, temveč jih še enkrat več postavlja v vlogo drugorazredne delovne sile, izpostavljene dolgim in napornim delavnikom, številnim kršitvam ter omejeni varnosti in zdravju pri delu. V (nujen) razmislek: Are western Europe’s food supplies worth more than east European workers’ health?
Razpoke v zgodbi o uspehu
Singapur, znana azijska otoška mestna država, je še pred kratkim veljala za veliko zgodbo o uspehu, ko gre za omejevanje novega koronavirusa, zdaj pa se je ta skokovito razširil med tamkajšnjim pogosto spregledanim in pozabljenim družbenim razredom – tujimi migrantskimi delavci: From ‘gold standard’ to a coronavirus ‘explosion’: Singapore battles new outbreak
Kako misliti novi koronavirus?
Noam Chomsky (1928) je ameriški jezikoslovec, filozof, politični aktivist in eden največjih ter najbolj prepoznavnih intelektualcev in mislecev našega časa. V intervjuju, ki ga priporočamo v branje, razmišlja o epidemiji novega koronavirusa, o solidarnosti, delavskem boju in o drugih pomembnih nalogah, ki nas čakajo: Noam Chomsky: In Response to Coronavirus, “You Can Do Something”
Pomembna delavska akcija
Delavke in delavci iz ene od začasno zaprtih francoskih izpostav »hitroprehranskega« giganta McDonald’s so vzeli stvari v svoje roke oziroma na lastno pest »zavzeli« restavracijo, ki jo zdaj uporabljajo kot prostor, v katerem skupaj s somišljeniki in soborci pripravljajo, sortirajo, pakirajo škatle s hrano, namenjene prebivalkam ter prebivalcem revnejših sosesk severnega Marseilla. Njihovi nadrejeni akciji nasprotujejo, McDonald’s pa želi po vsej državi čim prej odpreti svoje restavracije, in sicer ne glede na posledice za zdravje svojih zaposlenih: Workers in France Take Over McDonald’s to Distribute Food
Spletni aktivizem, lokalna solidarnost
Kljub temu, da nas je epidemija novega koronavirusa vsepovsod prisilila v karanteno in izolacijo, še vedno obstajajo načini in orodja, s pomočjo katerih se lahko v teh kriznih časih organiziramo ter ostanemo solidarni: Organizing under lockdown: online activism, local solidarity
Širjenje virusa po poteh kapitala
Sodobni kapitalizem, za katerega je značilna izjemna globalna prepletenost poslovnih ter proizvodnih procesov, dobaviteljskih verig, blaga, kapitala in podobno, je odločilno pripomogel k hitremu širjenju nalezljivega virusa po vsej zemeljski obli. Analiza iz prve roke: How “Just-in-Time” Capitalism Spread COVID-19
Virus in požar v tovarni Triangle
25. marca 1911 je v tragičnem požaru v tekstilni tovarni Triangle Shirtwaist v New Yorku umrlo 146 delavk in delavcev, večinoma mladih žensk in deklet. Ujete v zaklenjenih zgornjih nadstropjih desetnadstropne stavbe so se zadušile v ognju in dimu ali pa v obupu poskakale z oken gorečega nebotičnika. Šlo je za eno najbolj pretresljivih delavskih nesreč v ameriški zgodovini, ki je nato pripeljala do razmaha sindikalnih in delavskih gibanj ter odgovorne prisilila k izboljšanju tedanje delovne zakonodaje. Bi lahko izbruh novega koronavirusa pomenil podobno delavsko prelomnico? V ZDA in tudi drugod po svetu? V razmislek: Will COVID-19 Be Our Triangle Fire?
Globalna epidemija
Množični mediji se te dni pri izbruhu bolezni COVID-19 pogosto osredotočajo na njene posledice za Evropo in Združene države Amerike. V resnici gre seveda za globalno pandemijo, pri kateri jo bodo najslabše odnesle revnejše in gospodarsko ranljivejše države t. i. globalnega juga, o katerih v teh dneh ne slišimo ravno veliko: This Is a Global Pandemic — Let’s Treat It That Way
Sindikalno gibanje in svet dela po koncu epidemije
Ko je svet zaradi izbruha novega koronavirusa »ostal doma«, so ga pri življenju obdržali pogosto premalo plačani zdravstveni delavci in delavke, zaposleni v socialnem varstvu in skrbstvu, v trgovinah, čistilke, komunalni in poštni delavci, raznašalci hrane, učitelji, policisti in mnogi drugi. Ko pa bo epidemije enkrat konec, se bomo delavke in delavci na splošno znašli v izjemno zaostrenih gospodarskih razmerah, na katere se po vsem svetu pripravljajo tudi sindikati: Global labour unions organise for a post-pandemic world
Novi koronavirus in ekonomija na poziv
Epidemija bolezni COVID-19 je razkrila že tako izjemno prekaren, negotov, nestabilen ipd. položaj številnih delavk in delavcev, ki so aktivni znotraj t. i. ekonomije na poziv. Njihovo stisko bo morala prepoznati tudi Evropska unija in njene države članice ter jim, tako kot drugim skupinam delavk in delavcev, ki marsikje pri snovanju interventnih ukrepov ostajajo spregledani, pomagati: Pandemic is time to recognise gig workers’ rights
Dodatno: novi koronavirus in ekonomija na poziv – pogled z zagrebških ulic: Platformski rad: poslovni model iz pakla
Dan potem
Vprašanje, vredno, kot radi rečemo, milijon dolarjev, je na prvi pogled čisto preprosto, odgovor nanj pa niti najmanj: Na kakšen način bo izbruh novega koronavirusa spremenil svet, v katerem živimo?: ‘We can’t go back to normal’: how will coronavirus change the world?
Epidemija nasilja
Tega smo se bali: v številnih državah uvedbo karantene, izrednih razmer ali policijske ure zaradi epidemije novega koronavirusa spremlja tudi policijsko nasilje in različni avtoritarni prijemi oblasti, praviloma uperjeni prav proti tistim, ki se že tako ali tako nahajajo na robu družbe: Teargas, beatings and bleach: the most extreme Covid-19 lockdown controls around the world
Solidarni bomo vedno!
Britanski pisec, avtor več knjig in kolumnist časnika The Guardian George Monbiot v svoji novi kolumni piše o tem, da je izbruh bolezni COVID-19 povzročil – po vsem svetu – tudi izbruh različnih solidarnostnih praks ter raznolikih oblik medsebojne pomoči in kolektivnega organiziranja, kar je v teh izrednih razmerah še kako pomembno. Po njegovem mnenju sicer še ni jasno, ali bodo omenjene prakse tudi preživele samo epidemijo, kljub temu pa gre za pomembne družbene spremembe na svetovni ravni: The horror films got it wrong. This virus has turned us into caring neighbours
Zgarani in okuženi
Trpka delavska zgodba z druge strani Atlantika: delavci in delavke ameriškega trgovskega giganta Amazon v teh dneh garajo na polno (obenem pa niso upravičeni do plačane bolniške odsotnosti), saj skrbijo za najrazličnejše pošiljke, namenjene vsem tistim, ki v času izbruha novega koronavirusa, ki je v ZDA še posebej hud, ostajajo doma. Zraven poročajo o tem, da so razmere v Amazonovih skladiščih skrb zbujajoče in zdravju škodljive. Delimo intervju z enim od njih, ki dela v skladišču v New Yorku, kjer so se odločili za stavko: “Amazon Is a Breeding Ground”
Za štirimi stenami, 2. del
Ostanite doma, ponavljamo te dni. Kaj pa, kot smo se že vprašali, če človeka doma, za štirimi stenami, kjer bi se moral počutiti najbolj varno, čaka nasilje in zlorabljanje? To se, kot pravijo aktivisti, prav zdaj dogaja po vsem svetu, in sicer od Brazilije, Nemčije do Kitajske, Grčije in drugje: Lockdowns around the world bring rise in domestic violence
Zasebnost – virus 0:1
Boj proti epidemiji novega koronavirusa namiguje tudi na to, da bo v (bližnji) prihodnosti v Evropi trpela naša zasebnost, in sicer v imenu visokotehnoloških rešitev za zajezitev skrivnostnega virusa. Pomembno branje: In fight against coronavirus, governments embrace surveillance
Spremeniti svet na bolje
Izbruh nalezljive bolezni COVID-19 nas opozarja na to, da družbeni problemi, ki lahko ogrozijo življenje in zdravje milijonov ljudi, zahtevajo tudi družbene oziroma kolektivne rešitve. Pri tem ima odločilno vlogo tudi država, medtem ko nas t. i. prosti trg praviloma pušča na cedilu: Pandemics Show How the Free Market Fails Us
Ogrožena kultura in umetnost
Prazni muzeji, galerije, gledališča, kinematografi itd., odpovedani ali prestavljeni kulturni dogodki, delavke in delavci brez dela, ustvarjalke in ustvarjalci vseh vrst brez naročil … Epidemija novega koronavirusa v Evropi in tudi drugod ogroža kulturno in umetniško produkcijo v najširšem pomenu besede. Kakšni so obeti?: ‘A Whole Generation of Artists Might Be Wiped Out’: Carolyn Christov-Bakargiev on Museums, Care and the Covid-19 Crisis
Virus in doktrina šoka
Bi bil izbruh novega koronavirusa lahko povod za omejitev nekaterih delavskih pravic, razlog za spremembe delovne zakonodaje v škodo delavk in delavcev ter izgovor za nadaljnjo militarizacijo družb, v katerih živimo? Zgodba iz Francije kaže, da se dogaja točno to: Emmanuel Macron’s Shock Doctrine
Novi koronavirus in delavski razred
Izbruh skrivnostnega nalezljivega virusa je življenja delavk in delavcev po vsem svetu obrnil na glavo, še enkrat več razkril obstoječo družbeno neenakost ter delavstvo razdelil na dva dela – na tiste, ki lahko delajo od doma, in na one, ki si tega ne morejo privoščiti ter zato z delom ogrožajo svoje zdravje in zdravje drugih. Razmere zahtevajo solidaren, skupnosten in internacionalen odziv delovnih ljudi, svoje pa bodo morale narediti tudi države same. V razmislek: Class and the Challenge of COVID-19
V prvih bojnih vrstah
Številni zaposleni v trgovinski dejavnosti so, na kar opozarjamo tudi pri nas, po vsej Evropi (in širše) v prvih bojnih vrstah pri spopadu z epidemijo novega koronavirusa, saj trgovine z živili zaradi nemotene prehranske in druge oskrbe prebivalstva ostajajo odprte, delavke in delavci pa so zgarani in preobremenjeni, obenem pa je marsikje neustrezno oziroma pomanjkljivo poskrbljeno za njihovo varnost in zdravje: Supermarket workers on the frontline of coronavirus battle
Neenakost med spoloma v času pandemije
Raziskave in podatki iz tujine kažejo, da so v času, ko zaradi izbruha novega koronavirusa množično ostajamo doma (če le imamo streho nad glavo), ženske bolj obremenjene z gospodinjskim in drugim domačim neplačanim delom kot moški, obenem pa pandemije, kot je trenutna, na oba spola vplivajo različno. Za kaj gre?: Women’s domestic burden just got heavier with the coronavirus & The Coronavirus Is a Disaster for Feminism
Danski dogovor
Zgodba z Danske, kjer so se vlada, sindikati in delodajalci dogovorili, kako v času zaostrenih gospodarskih razmer zaradi izbruha novega koronavirusa preprečiti odpuščanja ter zaščititi delavke in delavce. Čeprav dogovor ni popoln, je vendarle korak v pravo smer, saj socialni partnerji v takih izrednih razmerah ne morejo ravno čakati križem rok: Denmark’s Answer to the Coronavirus Recession
»Koronaera«
Pandemija novega koronavirusa bo spremenila svet, kot ga poznamo. In kratkovidne ter hiperindividualizirane družbe, v katerih živimo. Skrivnostni novi virus jim že zdaj nastavil ogledalo: The corona crisis will define our era
Koronavirus in neenakost
Zakaj izbruh novega koronavirusa razgalja obstoječe družbene razlike in utrjuje družbeno neenakost, ta pa nato samo še pospešuje širjenje samega virusa? Nujno branje: As Coronavirus Deepens Inequality, Inequality Worsens Its Spread
Za štirimi stenami
Ostanite doma, ponavljamo vsi te dni. Kaj pa, če človeka doma, za štirimi stenami, kjer bi se moral počutiti najbolj varno, čaka nasilje in zlorabljanje?: Domestic Abuse Could Spike as the Coronavirus Traps People Indoors
Virus ne izbira žrtev
Znano je, da novi koronavirus ne priznava družbenih, razrednih, poklicnih in drugih razlik, temveč lahko okuži popolnoma vse. Pa vendar tudi pri izogibanju bolezni nismo vsi enaki: Coronavirus lifestyles of the rich and famous: how the 1% are coping
Delavski boj v času epidemije
Da je naša soseda Italija eno največjih žarišč izbruha novega koronavirusa v Evropi, ki je ustavil tamkajšnje življenje, zdaj že dobro vemo vsi. Podobno kot pri nas, pa se tudi pri naših zahodnih sosedih dogaja, da se mnogi delavci in delavke ne morejo umakniti s svojih delovnih mest oziroma da jim tam nista zagotovljena ustrezna varnost in zdravje pri delu. Zato so se že dvignili tamkajšnji sindikati, obenem pa je v državi prišlo tudi do več spontanih stavk: Coronavirus sparks nationwide strikes in Italy
Zboleti v begunskem taborišču
V mnogih begunskih taboriščih, ki jih imamo tudi v Evropi – na grških otokih ter denimo v Bosni in Hercegovini –, in na drugih kriznih žariščih bi izbruh novega koronavirusa lahko pomenil pravo humanitarno katastrofo in povzročil ogromno hudega: No Soap, Little Water, and No Way Out: Refugee Camps Brace for Coronavirus & NGOs raise alarm as coronavirus strips support from EU refugees.
Dodajamo zgodbo z zasedenih palestinskih ozemelj: Coronavirus: Palestinian inmates fear for their lives in filthy and crowded Israeli jails
Delo od doma za elito
Da so v izrednih razmerah, kakršnim smo priča te dni, zaradi različnih razlogov med najbolj ranljivimi skupinami delavk in delavcev samozaposleni, prekarke in prekarci, samostojni podjetniki ter zunanji sodelavci vseh vrst, dobro vemo (razen morda naših odločevalcev) tudi v Sloveniji. Naslednja zgodba, ki sporoča podobno, je iz ZDA, govori pa o znanih visokotehnoloških podjetjih, ki so delo od doma v času izbruha koronavirusa dovolile samo delu svojih zaposlenih, medtem ko morajo številni pogodbeni delavci hoditi v službo: Coronavirus divides tech workers into the ‘worthy’ and ‘unworthy’ sick
Da ne bodo izredne razmere postale naša nova realnost
Izredne razmere, ki jih imamo v teh dneh tudi v Sloveniji, s seboj prinašajo izredne ukrepe vseh vrst. Poskrbeti pa moramo, da ne bodo, ko bo najhujše mimo, postali naša nova realnost. Opomin s Kitajske pravi, da je množični nadzor v že tako izjemno nadzorovani in avtoritarni družbi z izbruhom novega koronavirusa dobil nov velik zalet, določeni uvedeni ukrepi pa bi lahko ostali v veljavi: ‘The new normal’: China’s excessive coronavirus public monitoring could be here to stay
