Novi koronavirus je dosegel praktično vse konce sveta ter povsod močno posegel v življenja delavk in delavcev. In obenem razkril tudi marsikatero družbeno, ekonomsko, socialno ipd. razliko ter pokazal ogledalo družbam, v katerih živimo. Izpostavljamo nekaj pomembnih – izbor je subjektiven in zato ne končen ali popoln – tujih medijskih zgodb ter člankov, ki jih v času epidemije z zanimanjem prebiramo in tudi na tak način ostajamo na tekočem s tem, kar se dogaja okoli nas.


Virus in požar v tovarni Triangle

25. marca 1911 je v tragičnem požaru v tekstilni tovarni Triangle Shirtwaist v New Yorku umrlo 146 delavk in delavcev, večinoma mladih žensk in deklet. Ujete v zaklenjenih zgornjih nadstropjih desetnadstropne stavbe so se zadušile v ognju in dimu ali pa v obupu poskakale z oken gorečega nebotičnika. Šlo je za eno najbolj pretresljivih delavskih nesreč v ameriški zgodovini, ki je nato pripeljala do razmaha sindikalnih in delavskih gibanj ter odgovorne prisilila k izboljšanju tedanje delovne zakonodaje. Bi lahko izbruh novega koronavirusa pomenil podobno delavsko prelomnico? V ZDA in tudi drugod po svetu? V razmislek: Will COVID-19 Be Our Triangle Fire?


Globalna epidemija

Množični mediji se te dni pri izbruhu bolezni COVID-19 pogosto osredotočajo na njene posledice za Evropo in Združene države Amerike. V resnici gre seveda za globalno pandemijo, pri kateri jo bodo najslabše odnesle revnejše in gospodarsko ranljivejše države t. i. globalnega juga, o katerih v teh dneh ne slišimo ravno veliko: This Is a Global Pandemic — Let’s Treat It That Way


Sindikalno gibanje in svet dela po koncu epidemije

Ko je svet zaradi izbruha novega koronavirusa »ostal doma«, so ga pri življenju obdržali pogosto premalo plačani zdravstveni delavci in delavke, zaposleni v socialnem varstvu in skrbstvu, v trgovinah, čistilke, komunalni in poštni delavci, raznašalci hrane, učitelji, policisti in mnogi drugi. Ko pa bo epidemije enkrat konec, se bomo delavke in delavci na splošno znašli v izjemno zaostrenih gospodarskih razmerah, na katere se po vsem svetu pripravljajo tudi sindikati: Global labour unions organise for a post-pandemic world


Novi koronavirus in ekonomija na poziv

Epidemija bolezni COVID-19 je razkrila že tako izjemno prekaren, negotov, nestabilen ipd. položaj številnih delavk in delavcev, ki so aktivni znotraj t. i. ekonomije na poziv. Njihovo stisko bo morala prepoznati tudi Evropska unija in njene države članice ter jim, tako kot drugim skupinam delavk in delavcev, ki marsikje pri snovanju interventnih ukrepov ostajajo spregledani, pomagati: Pandemic is time to recognise gig workers’ rights

Dodatno: novi koronavirus in ekonomija na poziv – pogled z zagrebških ulic: Platformski rad: poslovni model iz pakla


Dan potem

Vprašanje, vredno, kot radi rečemo, milijon dolarjev, je na prvi pogled čisto preprosto, odgovor nanj pa niti najmanj: Na kakšen način bo izbruh novega koronavirusa spremenil svet, v katerem živimo?: ‘We can’t go back to normal’: how will coronavirus change the world?


Epidemija nasilja

Tega smo se bali: v številnih državah uvedbo karantene, izrednih razmer ali policijske ure zaradi epidemije novega koronavirusa spremlja tudi policijsko nasilje in različni avtoritarni prijemi oblasti, praviloma uperjeni prav proti tistim, ki se že tako ali tako nahajajo na robu družbe: Teargas, beatings and bleach: the most extreme Covid-19 lockdown controls around the world


Solidarni bomo vedno!

Britanski pisec, avtor več knjig in kolumnist časnika The Guardian George Monbiot v svoji novi kolumni piše o tem, da je izbruh bolezni COVID-19 povzročil – po vsem svetu – tudi izbruh različnih solidarnostnih praks ter raznolikih oblik medsebojne pomoči in kolektivnega organiziranja, kar je v teh izrednih razmerah še kako pomembno. Po njegovem mnenju sicer še ni jasno, ali bodo omenjene prakse tudi preživele samo epidemijo, kljub temu pa gre za pomembne družbene spremembe na svetovni ravni: The horror films got it wrong. This virus has turned us into caring neighbours  


Zgarani in okuženi

Trpka delavska zgodba z druge strani Atlantika: delavci in delavke ameriškega trgovskega giganta Amazon v teh dneh garajo na polno (obenem pa niso upravičeni do plačane bolniške odsotnosti), saj skrbijo za najrazličnejše pošiljke, namenjene vsem tistim, ki v času izbruha novega koronavirusa, ki je v ZDA še posebej hud, ostajajo doma. Zraven poročajo o tem, da so razmere v Amazonovih skladiščih skrb zbujajoče in zdravju škodljive. Delimo intervju z enim od njih, ki dela v skladišču v New Yorku, kjer so se odločili za stavko: “Amazon Is a Breeding Ground”


Za štirimi stenami, 2. del

Ostanite doma, ponavljamo te dni. Kaj pa, kot smo se že vprašali, če človeka doma, za štirimi stenami, kjer bi se moral počutiti najbolj varno, čaka nasilje in zlorabljanje? To se, kot pravijo aktivisti, prav zdaj dogaja po vsem svetu, in sicer od Brazilije, Nemčije do Kitajske, Grčije in drugje: Lockdowns around the world bring rise in domestic violence


Zasebnost – virus 0:1

Boj proti epidemiji novega koronavirusa namiguje tudi na to, da bo v (bližnji) prihodnosti v Evropi trpela naša zasebnost, in sicer v imenu visokotehnoloških rešitev za zajezitev skrivnostnega virusa. Pomembno branje: In fight against coronavirus, governments embrace surveillance


Spremeniti svet na bolje

Izbruh nalezljive bolezni COVID-19 nas opozarja na to, da družbeni problemi, ki lahko ogrozijo življenje in zdravje milijonov ljudi, zahtevajo tudi družbene oziroma kolektivne rešitve. Pri tem ima odločilno vlogo tudi država, medtem ko nas t. i. prosti trg praviloma pušča na cedilu: Pandemics Show How the Free Market Fails Us


Ogrožena kultura in umetnost

Prazni muzeji, galerije, gledališča, kinematografi itd., odpovedani ali prestavljeni kulturni dogodki, delavke in delavci brez dela, ustvarjalke in ustvarjalci vseh vrst brez naročil … Epidemija novega koronavirusa v Evropi in tudi drugod ogroža kulturno in umetniško produkcijo v najširšem pomenu besede. Kakšni so obeti?: ‘A Whole Generation of Artists Might Be Wiped Out’: Carolyn Christov-Bakargiev on Museums, Care and the Covid-19 Crisis


Virus in doktrina šoka

Bi bil izbruh novega koronavirusa lahko povod za omejitev nekaterih delavskih pravic, razlog za spremembe delovne zakonodaje v škodo delavk in delavcev ter izgovor za nadaljnjo militarizacijo družb, v katerih živimo? Zgodba iz Francije kaže, da se dogaja točno to: Emmanuel Macron’s Shock Doctrine


Novi koronavirus in delavski razred

Izbruh skrivnostnega nalezljivega virusa je življenja delavk in delavcev po vsem svetu obrnil na glavo, še enkrat več razkril obstoječo družbeno neenakost ter delavstvo razdelil na dva dela – na tiste, ki lahko delajo od doma, in na one, ki si tega ne morejo privoščiti ter zato z delom ogrožajo svoje zdravje in zdravje drugih. Razmere zahtevajo solidaren, skupnosten in internacionalen odziv delovnih ljudi, svoje pa bodo morale narediti tudi same države. V razmislek: Class and the Challenge of COVID-19


V prvih bojnih vrstah

Številni zaposleni v trgovinski dejavnosti so, na kar opozarjamo tudi pri nas, po vsej Evropi (in širše) v prvih bojnih vrstah pri spopadu z epidemijo novega koronavirusa, saj trgovine z živili zaradi nemotene prehranske in druge oskrbe prebivalstva ostajajo odprte, delavke in delavci pa so zgarani in preobremenjeni, obenem pa je marsikje neustrezno oziroma pomanjkljivo poskrbljeno za njihovo varnost in zdravje: Supermarket workers on the frontline of coronavirus battle


Neenakost med spoloma v času pandemije

Raziskave in podatki iz tujine kažejo, da so v času, ko zaradi izbruha novega koronavirusa množično ostajamo doma (če le imamo streho nad glavo), ženske bolj obremenjene z gospodinjskim in drugim domačim neplačanim delom kot moški, obenem pa pandemije, kot je trenutna, na oba spola vplivajo različno. Za kaj gre?: Women’s domestic burden just got heavier with the coronavirus & The Coronavirus Is a Disaster for Feminism


Danski dogovor

Zgodba z Danske, kjer so se vlada, sindikati in delodajalci dogovorili, kako v času zaostrenih gospodarskih razmer zaradi izbruha novega koronavirusa preprečiti odpuščanja ter zaščititi delavke in delavce. Čeprav dogovor ni popoln, je vendarle korak v pravo smer, saj socialni partnerji v takih izrednih razmerah ne morejo ravno čakati križem rok: Denmark’s Answer to the Coronavirus Recession


»Koronaera«

Pandemija novega koronavirusa bo spremenila svet, kot ga poznamo. In kratkovidne ter hiperindividualizirane družbe, v katerih živimo. Skrivnostni novi virus jim že zdaj nastavil ogledalo: The corona crisis will define our era


Koronavirus in neenakost

Zakaj izbruh novega koronavirusa razgalja obstoječe družbene razlike in utrjuje družbeno neenakost, ta pa nato samo še pospešuje širjenje samega virusa? Nujno branje: As Coronavirus Deepens Inequality, Inequality Worsens Its Spread


Za štirimi stenami

Ostanite doma, ponavljamo vsi te dni. Kaj pa, če človeka doma, za štirimi stenami, kjer bi se moral počutiti najbolj varno, čaka nasilje in zlorabljanje?: Domestic Abuse Could Spike as the Coronavirus Traps People Indoors 


Virus ne izbira žrtev

Znano je, da novi koronavirus ne priznava družbenih, razrednih, poklicnih in drugih razlik, temveč lahko okuži popolnoma vse. Pa vendar tudi pri izogibanju bolezni nismo vsi enaki: Coronavirus lifestyles of the rich and famous: how the 1% are coping


Delavski boj v času epidemije

Da je naša soseda Italija eno največjih žarišč izbruha novega koronavirusa v Evropi, ki je ustavil tamkajšnje življenje, zdaj že dobro vemo vsi. Podobno kot pri nas, pa se tudi pri naših zahodnih sosedih dogaja, da se mnogi delavci in delavke ne morejo umakniti s svojih delovnih mest oziroma da jim tam nista zagotovljena ustrezna varnost in zdravje pri delu. Zato so se že dvignili tamkajšnji sindikati, obenem pa je v državi prišlo tudi do več spontanih stavk: Coronavirus sparks nationwide strikes in Italy 


Zboleti v begunskem taborišču

V mnogih begunskih taboriščih, ki jih imamo tudi v Evropi – na grških otokih ter denimo v Bosni in Hercegovini –, in na drugih kriznih žariščih bi izbruh novega koronavirusa lahko pomenil pravo humanitarno katastrofo in povzročil ogromno hudega: No Soap, Little Water, and No Way Out: Refugee Camps Brace for Coronavirus & NGOs raise alarm as coronavirus strips support from EU refugees.

Dodajamo zgodbo z zasedenih palestinskih ozemelj: Coronavirus: Palestinian inmates fear for their lives in filthy and crowded Israeli jails


Delo od doma za elito

Da so v izrednih razmerah, kakršnim smo priča te dni, zaradi različnih razlogov med najbolj ranljivimi skupinami delavk in delavcev samozaposleni, prekarke in prekarci, samostojni podjetniki ter zunanji sodelavci vseh vrst, dobro vemo (razen morda naših odločevalcev) tudi v Sloveniji. Naslednja zgodba, ki sporoča podobno, je iz ZDA, govori pa o znanih visokotehnoloških podjetjih, ki so delo od doma v času izbruha koronavirusa dovolile samo delu svojih zaposlenih, medtem ko morajo številni pogodbeni delavci hoditi v službo: Coronavirus divides tech workers into the ‘worthy’ and ‘unworthy’ sick


Da ne bodo izredne razmere postale naša nova realnost

Izredne razmere, ki jih imamo v teh dneh tudi v Sloveniji, s seboj prinašajo izredne ukrepe vseh vrst. Poskrbeti pa moramo, da ne bodo, ko bo najhujše mimo, postali naša nova realnost. Opomin s Kitajske pravi, da je množični nadzor v že tako izjemno nadzorovani in avtoritarni družbi z izbruhom novega koronavirusa dobil nov velik zalet, določeni uvedeni ukrepi pa bi lahko ostali v veljavi: ‘The new normal’: China’s excessive coronavirus public monitoring could be here to stay

Share