Objavljamo ukrepe za varovanje zdravja delavk in delavcev v času izbruha bolezni covid-19 ter delimo tudi nekatere druge relevantne vsebine, povezane s tem, kako se v času novega koronavirusa lahko zaščitimo.


EU OSHA o antigenskih testih COVID-19 na delovnih mestih

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu obvešča, da je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU OSHA) objavila poročilo (v angleščini) z naslovom Premisleki o uporabi hitrega antigenskega (samo-)testiranja za zaznavanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 v poklicnem okolju. Testi so namreč delodajalcem na voljo v 19 evropskih državah – med njimi je tudi Slovenija. Praviloma je njihova uporaba za delavce prostovoljna v vseh teh državah – izjemoma npr. v zdravstvu brez negativnega testa zaposleni ne smejo imeti stikov s pacienti.

Poročilo obravnava dejavnike, povezane z uvajanjem hitrih antigenskih testov na delovnih mestih, in ugotavlja, da lahko testiranje pripomore k zmanjšanju širjenja virusa v zaprtih delovnih prostorih z visokim tveganjem. Vendar je v njem tudi poudarjeno, da bi se moralo testiranje uporabljati kot dopolnitev, in ne kot nadomestitev, drugih ukrepov na področju varnosti in zdravja za preprečevanje širjenja virusa. Pri oblikovanju strategije testiranja na delovnih mestih je bil izpostavljen tudi pomen vključevanja različnih organov, delavcev, zaposlenih in služb medicine dela. Ključno za zagotavljanje zaščite za vse je dobro sodelovanje med različnimi akterji na področju varnosti in zdravja pri delu ter javnega zdravstva.

EU OSHA je pripravila tudi infografiko v angleščini s temi nasveti o primerni uporabi testov v delovnem okolju:

  • Uporabljaj antigenske teste za hitro ugotovitev visoko kužnih posameznikov!
  • Razvij jasno strategijo in načrt testiranja, prilagojen delovnim mestom!
  • Antigenske teste uporabljaj zgolj kot dopolnilo drugim preventivnim ukrepom na delovnem mestu!
  • Upoštevaj pravila javnega zdravja in predpise za varnost in zdravje pri delu!
  • Posvetuj se z delavci, izvajalcem medicine dela in socialnimi partnerji!

Poročilo v angleščini je dostopno na tej povezavi.


Cepivo mora biti dostopno vsem – Pogovor z biologinjo, komunikatorko znanosti in znanstveno novinarko Zarjo Muršič

 

Ne spreglejte: Cepljenje proti covidu-19/Pogosta vprašanja in odgovori

 


Prezračevanje preprečuje okužbo v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi


Če imate vsaj en simptom bolezni COVID-19, ostanite doma!

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je danes prav delovno mesto najpogostejše mesto okužbe!

Vir: Mladina & NIJZ

 

Resnična zgodba: Prijatelj mi je pravkar sporočil, da ima potrjen test za COVID-19. Pravi, da ne zaznava vonja in okusa, temperatura pa je do 38 °C. Utrujen je, kot da bi tekel na Triglav in nazaj. Ve, da ga je okužil sodelavec, ki je kljub prvim simptomom najprej šel v službo in šele nato na testiranje. Ko je dobil potrjen test in končno ostal doma, je bilo že prepozno, saj je že okužil svoje sodelavce.

Kaj se moramo naučiti iz te zgodbe? V času epidemije velja, da ne smemo biti požrtvovalni in kljub nekoliko slabšemu počutju še naprej hoditi v službo. TAKOJ, ko začutimo prve simptome, moramo ostati doma in iti na test okuženosti. Ni vam treba prej k osebnemu zdravniku, da vam odobri bolniško odsotnost z dela. Ne odlašajte in izkoristite naslednjo pravico, ki jo od 15. oktobra 2020 določa 20. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP). Ta namreč opredeljuje kratkotrajno odsotnost zaradi bolezni in daje pravno podlago za upravičeno zadržanost od dela brez potrdila izbranega osebnega zdravnika (bolniškega lista) do treh zaporednih delovnih dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Nadomestilo za čas kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni se obračuna in plača delavcu v skladu z 8. odstavkom 137. člena zakona o delovnih razmerjih (80 odstotkov), nadomestilo pa delodajalcu povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v 60 dneh po predložitvi delodajalčeve zahteve za povračilo nadomestila, ki je iz proračuna.

Seveda takoj, ko lahko, s pomočjo mobilnega telefona ali e-pošte o razlogu za odsotnost obvestite tudi svojega delodajalca. Hvaležen vam bo za vaše odgovorno ravnanje. Neovirano širjenje okužbe med zaposlenimi namreč ogroža njegovo poslovanje in tudi delovna mesta, vaša in od vaših sodelavcev.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu


Kdaj na delo po ozdravitvi po covidu-19?

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu posreduje odgovor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o tem, kdaj je varno, da se delavec oziroma delavka po ozdravitvi po okužbi z novim koronavirusom vrne na delo:

»Oseba, ki ji je bila odrejena izolacija in je v bolniškem staležu, je doma najmanj 10 dni od začetka bolezni. Prav tako je oseba, ki preboleva okužbo brez simptomov, doma 10 dni od pozitivnega testa na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Izolacija se predvidoma zaključi po 10 dneh, če je bila oseba zadnjih 48 ur brez vročine in je minilo 48 ur od začetka umirjanja simptomov in znakov bolezni. V primeru, da bolezen oziroma povišana temperatura trajata dlje, se izolacija podaljša (in traja več kot 10 dni), dokler ne mine 48 ur od normalizacije telesne temperature in začetka umirjanja simptomov ter znakov bolezni. Izolacija se lahko podaljša tudi, če je potek bolezni hujši, zahteva hospitalizacijo in v primeru imunske motnje. Trajanje izolacije določi osebni oziroma lečeči zdravnik. Kontrolni brisi oziroma kontrolna testiranja niso potrebna.«


Bodimo solidarni in odgovorni! – Varnost in zdravje na delovnem mestu v času epidemije

Priporočila medicine dela za zagotavljanje varnih delovnih razmer pred COVID-19

Delimo priporočila Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ) v zvezi s preprečevanjem širjenja COVID-19 v delovnem okolju, ki so dostopna tukaj.

Pred ponovnim zagonom proizvodnje oziroma poslovanja je treba zagotoviti varne delovne razmere za zaposlene in pripraviti načrt za pravilno ukrepanje v primeru potrjene okužbe s COVID-19 v podjetju.

Podjetjem svetujemo, da, če tega še niso naredila, oblikujejo krizni tim, ki določa, uravnava in spremlja aktivnosti.

Delodajalec mora pred začetkom »vračanja na delo« na predlog strokovnega sodelavca in/ali specialista medicine dela označiti delovna mesta, na katerih obstaja zmerno tveganje za stik s potencialno COVID-19 okuženimi osebami (sodelavci in/ali strankami).

Na teh delovnih mestih je treba izvesti reorganizacijo dela. Če ni mogoče zagotoviti varnostne razdalje najmanj 1,5 metra, je zaposlenim (in strankam) treba zagotoviti osebna zaščitna sredstva. Če se navedeni ukrepi ne morejo dosledno upoštevati, je s teh delovnih mest treba premestiti zaposlene, ki sodijo v skupino rizičnih delavcev zaradi zdravstvenih razlogov in/ali starosti.

Podrobneje o ukrepih pred ponovnim zagonom proizvodnje, aktivnostih, ki jih je treba izvajati med opravljanjem dejavnosti, o načrtu ukrepanja ob potrjeni okužbi ali sumu na okužbo v podjetju, o odgovornostih delodajalca, sporočilih v podporo delavcem v času pandemije Covid-19 pa torej na tej povezavi.


Mobilna aplikacija #OstaniZdrav

oziroma najpomembnejše informacije v povezavi z njeno namestitvijo in delovanjem so dostopne na tej povezavi.


Primeri dobre prakse zaščite pred novim koronavirusom

Obveščamo o kratkih filmih, ki so jih v okviru kampanje o zaščiti zaposlenih pred širjenjem novega koronavirusa pripravili pri Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).
Pred širjenjem novega koronavirusa se lahko zaščitimo s preprostimi ukrepi, med katere sodijo skrb za higieno rok in prostorov, vzdrževanje ustrezne razdalje (najmanj 1,5 metra) in nošenje zaščitne maske. Po prvem valu širjenja okužbe smo te ukrepe kar malo opustili, a jih je pametno ponovno obuditi, saj je virus še kako prisoten med nami.
Tveganje za okužbo je večje tam, kjer se srečuje večje število ljudi in je ukrepe tudi težje vzdrževati. To še posebej velja za delovno okolje, kjer je treba splošna priporočila NIJZ ustrezno prilagoditi organizaciji dela in delovnim procesom ter spodbujati zaposlene, da se ukrepov dosledno držijo. KIMDPŠ je poiskal in posnel primere dobre prakse na področju varovanja zdravja zaposlenih pred Covid-19:


Aktualno


Združenje za medicino dela, prometa in športa pri Slovenskem zdravniškem društvu (ZMDPŠ) z namenom zaščite zaposlenih in obvladovanja epidemije z novim koronavirusom delovnim organizacijam svetuje naslednje korake (prva krajša verzija):

Identifikacija delovnih mest s povečanim tveganjem za okužbo

Poleg delovnih mest, kjer zaposleni prihajajo v stik s strankami ali zunanjimi izvajalci, so to tudi vsa delovna mesta, kjer je na istem mestu prisotnih večje število zaposlenih, delovna mesta, kjer prihaja do visoke fluktuacije ljudi, ter delovna mesta, kjer med delavci ni mogoče zagotoviti vsaj dveh metrov razdalje. Poiščite druge kritične točke v podjetju, kjer se zbira ali izmenjuje večje število oseb, kot so npr. jedilnice, garderobe, vhodi v podjetje, dvigala …

Poiščite mogoče rešitve za zmanjševanje stikov med zaposlenimi na kritičnih točkah in na delovnih mestih s povečanim tveganjem ter jih čim hitreje implementirajte 

Drseči delovni čas v izogib gneči na vhodih v podjetje, več terminov za malico ali podaljšanje časa za malico, malicanje v pisarnah, prerazporeditev stolov v jedilnicah, omejevanje nenujnih medsebojnih stikov v podjetjih, ukinjanje odmorov za kajenje in drugih oblik zbiranja delavcev v skupine, reorganizacija proizvodnih procesov s ciljem redčenja števila zaposlenih v prostoru – pri enoizmenskem delu z začasno uvedbo druge izmene, pri večizmenskem delu zmanjšati obseg proizvodnje, upočasniti tekoče trakove in s tem zagotoviti ustrezne varnostne razdalje med sodelavci za trakom, zmanjšati normo oziroma hitrost stroja tako, da bo stroj lahko posluževal en delavec naenkrat, pri izdelkih, ki si jih tekom proizvodnega procesa podaja več delavcev, reorganizirati delo tako, da bo z istim izdelkom rokovalo čim manj ljudi ipd.

Higiena delovnega mesta 

Pomembno je redno čiščenje in razkuževanje površin, posebno na bolj frekventnih točkah, obvezno čiščenje površin po končani izmeni. Ne pozabiti na kljuke, tipkovnice, sanitarije. V primeru pomanjkanja čistilnih in dezinfekcijskih sredstev je mogoče čistilo pripraviti z mešanjem belilnih sredstev in vode (npr. 1 liter varikine v 9 litrov vode).

Samozaščita in odgovornost do drugih 

Potrebno je kontinuirano izobraževanje in informiranje zaposlenih o splošnih higienskih ukrepih, spremembah v organizaciji dela ter odgovornem obnašanju na delovnem mestu. Vodje naj bodo za zgled.

Prerazporeditve in čakanje na delo 

Če bo zaradi zagotavljanja varnih delovnih pogojev v podjetju treba nekaterim delavcem odrediti čakanje na domu, svetujemo, da imajo pri tem prednost naslednje bolj ogrožene skupine zaposlenih:

  • delavci na bioloških in imunosupresivnih zdravilih
  • delavci na kemoterapiji
  • nosečnice
  • težja srčno-žilna obolenja
  • sladkorna bolezen na inzulinu
  • stanja po kapi
  • težje bolezni dihal
  • rak (aktiven v zadnjih 5 letih)
  • kronične bolezni jeter
  • kronična ledvična bolezen
  • delavci, stari nad 55 let
  • druga obolenja po presoji zdravnika

V primeru, da delavec izpolnjuje katerega od zgornjih pogojev, to pove svojemu nadrejenemu in/ali kadrovski službi, ki se odloči, da delavca umakne iz delovnega procesa. Če delavec razloga delodajalcu ne želi povedati ali le-ta v razlog dvomi, se delavca napoti/konzultira pooblaščenega specialista medicine dela, ki na podlagi zdravstvenega stanja delavca in presoje tveganja za okužbo pri delu predlaga nadaljnje ukrepe.

Začasna prekinitev delovnega procesa 

Kjer z organizacijskimi in higienskimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnih delovnih pogojev, svetujemo začasno prekinitev delovnih procesov.

Za kakršnekoli dodatne pojasnitve kontaktirajte vašega pooblaščenega izvajalca medicine dela.

Združenje je na svoji spletni strani v zvezi z izbruhom novega koronavirusa objavilo tudi vrsto drugih uporabnih informacij, ki jih je mogoče najti tukaj.

Opozarjamo tudi na priporočila ZMDPŠ, ki so nastala na podlagi poziva Sindikata in obrti podjetništva Slovenije (SOPS), za zaposlene v pralnicah ter čistilnicah in jih lahko najdete tukaj.


Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu obvešča, da je Razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa pri ministrstvu za zdravje 27. marca 2020 poslal na ministrstvo za delo ter na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo neobvezujoče smernice za delodajalčevega izvajalca medicine dela za izključitev določenih kategorij delavcev iz proizvodnje, in sicer zato, ker niso izpolnjeni protiepidemijski pogoji. Te kategorije so:

  • nosečnice,
  • delavci na bioloških in imunosupresivnih zdravilih,
  • delavci z malignim obolenjem na sistemski terapiji raka (kemo-, imuno-, tarčna terapija),
  • delavci po presaditvi organov/tkiv, ki prejemajo imunosupresivno terapijo,
  • delavci z neurejeno sladkorno boleznijo,
  • delavci s kronično pljučno boleznijo, ki so bili ali so še na katerikoli vrsti sistemske protivne ali imunosupresivne (vključno z biološko terapijo) terapije v zadnjem letu ali, ki imajo pogosta recidivna vnetja zaradi okužb (kot pri KOPB, bronhiektazijah, astmi, pljučni fibrozi, sistemskih avtoimunskih boleznih na dihalih, pljučnem raku, imunskih pomanjkljivostih),
  • delavci z visokim in neurejenim krvnim tlakom,
  • delavci s težjimi duševnimi in vedenjskimi motnjami,
  • delavci z drugimi težjimi kroničnimi boleznimi po presoji spec. medicine dela, prometa in športa in glede na oceno tveganja,
  • delavci stari nad 65 let (v primeru, da obstaja možnost, delavci stari nad 60 let).

Več v sklepu Razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa s 27. marca 2020, ki ga najdete na tej povezavi.

Opozarjamo pa tudi, da inšpektorji za delo v tem času opravljajo poostren nadzor po podjetjih v zvezi z zagotavljanjem ukrepov proti širjenju novega koronavirusa. Inšpektorji preverjajo ali delodajalec zagotavlja:

  • najmanj razdaljo dveh metrov oziroma če ne, ali zagotavlja potrebno ustrezno osebno varovalno opremo, skladno z zahtevanimi standardi (npr. maske, rokavice, očala …),
  • ustrezno higieno (milo, toplo vodo, razkužilo),
  • čiščenje in razkuževanje površin, ki se jih dotakne več delavcev (kljuk, stranišč, tipkovnic …),
  • seznanjenost delavcev z zaščitnimi ukrepi,
  • ali je bil v načrtovanje ukrepov vključen delodajalčev izvajalec medicine dela.

Inšpektor bo na podlagi pregleda v primeru pomanjkljivosti zahteval popravljalne ukrepe in naslednji dan preveril, če so bili izvedeni. Če niso bili, lahko odredi začasno prenehanje dela oziroma delovnega procesa.

»Ob tem, sindikalni ter delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, apeliramo na vas. Če menite, da za zaposlene v vašem podjetju z vidika zaščitnih ukrepov ni dovolj poskrbljeno in v takih pogojih delajo ranljive skupine zaposlenih, potem pozovite delodajalca in njegovega izvajalca medicine dela k družbeno odgovornem umiku teh zaposlenih iz delovnega procesa zaradi zdravstvenih razlogov,« še sporočajo iz Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu.


Priporočila glede osebne varovalne opreme v posameznih okoljih oziroma pri delu

Dostopna so na tej povezavi.


COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen

Obveščamo vas, da je predsednica ZSSS Lidija Jerkič 22. marca 2020 pozvala na ministra za zdravje, naj v skladu s svojimi pooblastili določi kriterije, postopek ter izvedenski organ za priznavanje bolezni COVID-19 za poklicno bolezen, če se je delavec s koronavirusom SARS-Cov-2 okužil na svojem delovnem mestu. Nekateri delavci, katerih delo je za družbo in gospodarstvo nujno, so se namreč že ali se bodo na delovnem mestu okužili z virusom SARS-CoV-2 in bili prisiljeni nastopiti bolniško odsotnost z dela. Ker so se okužili na delovnem mestu zaradi službenega stika z okuženimi sodelavci ali strankami, se naj jim prizna poklicna bolezen, da jim bo priznana odmera nadomestila v času bolniške odsotnosti z dela v višini 100 odstotkov osnove. Več na tej povezavi.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

COVID-19 kot poškodba pri delu

Na tej povezavi posredujemo okrožnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za izvajalce zdravstvenih storitev (torej za zdravstvene domove in izbrane osebne zdravnike) z navodili o opredelitvi za COVID-19 obolelih delavcev pri priznavanju pravic do bolniške odsotnosti z dela. Navodila so se namreč v aprilu spremenila. Najbrž ni več mogoče testirati za COVID-19 vseh obolelih, zato odslej zdravnik odreja izolacijo tudi za netestirane delavce, pri katerih pojavijo znaki bolezni, ki so značilni za COVID-19, ta oseba pa ali živi skupaj z osebo, pri kateri je bil COVID-19 laboratorijsko potrjen, ali pa se znaki pojavijo pri osebah v skupnosti, kjer je prisoten COVID-19, in je obstajala velika verjetnost prenosa.  Bolniki imajo znake akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago in diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo. Ne glede na ne/opravljeno testiranje mora zdravnik določiti ukrep 14 dni izolacije, potreben za preprečevanje prenosa povzročitelja v skupnosti. Izolacija je zahtevana tudi v primeru, da simptomov še ni, delavec pa je bil v intenzivnem stiku z obolelimi. Tudi slednje pa bo statistika štela kot obolele za COVID-19, čeprav se morda pri njih simptomi niti pojavili ne bodo.

Okrožnica je zanimiva tudi zato, ker določa, da gre v primeru okužbe na delu zdravstvenega delavca, ki je negoval obolele s COVID-19, za poškodbo pri delu in ne za poklicno bolezen, ker da je obolenje posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Okrožnica sicer priznava, da je definicija poklicne bolezni pravno in ne medicinsko vprašanje.

Naj vas samo spomnimo na dolgoletne zahteve, da se končno tudi v naši državi končno sprejme pravilnik o poklicnih boleznih, s katerim bi to uredili. Omenjena rešitev se nam zato zdi zgolj zasilni ukrep zaradi odsotnosti prave sistemske rešitve. Na srečo je oboleli zdravstveni delavec v obeh primerih upravičen do 100-odstotnega nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela, tako da vsaj finančno ne bo prikrajšan.
Kot smo vas zgoraj že obvestili, je predsednica ZSSS Lidija Jerkič na ministra za zdravje naslovila poziv, da se naj kot poklicna bolezen šteje bolezen COVID-19 za vse zdravstvene in ne-zdravstvene delavce, ki se z njo okužijo na delovnem mestu. Do danes odgovora na poziv še ni.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu


Kako poteka zdravljenje doma?

Delimo natančnejša navodila Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki jih lahko najdete tukaj.



Share