Objavljamo ukrepe za varovanje delavcev v času epidemije COVID-19, ki jih je izdalo ministrstvo za zdravje, krajšo verzijo priporočil Združenja medicine dela, prometa in športa za zaščito zdravja na delovnem mestu ter dodajamo navodila za preprečevanje okužb z virusom COVID-19 v domačem okolju in priporočila glede osebne varovalne opreme v posameznih okoljih oziroma pri delu. Delimo tudi nekatere druge relevantne vsebine: 


Primeri dobre prakse zaščite pred novim koronavirusom

Obveščamo o kratkih filmih, ki so jih v okviru kampanje o zaščiti zaposlenih pred širjenjem novega koronavirusa pripravili pri Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).
Pred širjenjem novega koronavirusa se lahko zaščitimo s preprostimi ukrepi, med katere sodijo skrb za higieno rok in prostorov, vzdrževanje ustrezne razdalje (najmanj 1,5 metra) in nošenje zaščitne maske. Po prvem valu širjenja okužbe smo te ukrepe kar malo opustili, a jih je pametno ponovno obuditi, saj je virus še kako prisoten med nami.
Tveganje za okužbo je večje tam, kjer se srečuje večje število ljudi in je ukrepe tudi težje vzdrževati. To še posebej velja za delovno okolje, kjer je treba splošna priporočila NIJZ ustrezno prilagoditi organizaciji dela in delovnim procesom ter spodbujati zaposlene, da se ukrepov dosledno držijo. KIMDPŠ je poiskal in posnel primere dobre prakse na področju varovanja zdravja zaposlenih pred Covid-19:


Preprečimo covid-19 z zaščitnimi očali!

Epidemija COVID-19 povzroča bolezen, smrt, gospodarsko krizo in izgubo na tisoče delovnih mest. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje (NIJZ) lahko dnevno spremljamo statistiko novega koronavirusa v Sloveniji. V juliju 2020 je znova visoko število na novo okuženih. Samo 6. julija je bilo zabeleženih 23 primerov novih okužb, kolikor jih je bilo na začetku epidemije. Sprašujemo se, kako preprečiti nov val covid-19 na delovnih mestih. V ta namen nam koristijo ugotovitve iz najnovejše meta-analize, izvedene po naročilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), o tem, katera zaščitna oprema in za koliko dejansko zmanjšuje tveganje za okužbo. Pripravila jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Dereka Chuja in bila objavljena v ugledni strokovni reviji The Lancet. Dostopna je na tej povezavi. Tveganje se zmanjša za:

  • 82 odstotkov, če je zagotovljen 1 meter razdalje med ljudmi. Vsak dodaten meter razdalje podvoji relativno  zaščito,
  • 67 odstotkov, če uporabljamo maske,
  • 96 odstotkov, če so v uporabi respiratorji (zlasti učinkoviti so N95 respiratorji),
  • 78 odstotkov, če uporabljamo zaščita oči, saj je mogoča okužba prek oči s kapljičnim prenosom po zraku ali s samookužbo zaradi slučajnega dotika oči s prsti,
  • popolne zaščite ni.

Ta spoznanja je mogoče s pridom uporabiti za zaščito pred okužbo na delovnih mestih. Zagotoviti je treba vsaj meter razdalje med delavci, zagotoviti je treba maske ali še bolje respiratorje. Zagotovi se naj tudi zaščita oči z zaščitnimi očali, ki preprečujejo okužbo prek zraka in z dotikom s prsti. Delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu naj terjajo zadostno razdaljo med sodelavci ter zaščito dihal in oči.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu


Navodila in priporočila NIJZ za varno izvajanje posameznih dejavnosti

Epidemiološke razmere, povezane z izbruhom novega koronavirusa v Sloveniji, se umirjajo, zato se je začelo postopno sproščanje sistemskih ukrepov za zamejitev širjenja virusa.
V ta namen je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravil navodila in priporočila za varno izvajanje posameznih dejavnosti. Med njimi za knjigarne in papirnice, gostinske lokale, frizerske ter kozmetične salone, servisne storitve, tehnične trgovine, knjižnice, muzeje, galerije in podobno.
Ker smo s ponedeljkom, 11. maja, spet sedli na avtobuse oziroma vlake, bodo tudi tam veljala nova higienska pravila. Tukaj jih najdete za avtobusne prevoze in tu za vlak.
 
Navodila in priporočila NIJZ za posamezne dejavnosti pa najdete na tej povezavi.


Aktualno

Intervju s strokovno službo za varnost in zdravje pri delu: Medicina dela naj postane javna služba in ne privatizirana dejavnost


Ukrepi za varovanje delavcev v času epidemije COVID-19

Ministrstvo za zdravje je končno izdalo ukrepe za varovanje zdravja delavk in delavcev v času epidemije. Najdete jih lahko tukaj.

»Na ZSSS si drznemo komentirati navodila za delodajalce in MDPŠ, ki jih je včeraj, 19. 3. 2020, podpisal novi minister za zdravje Tomaž Gantar, pripravila pa Razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa in Strokovni kolegij Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. Razočarani bomo, če bodo izvajalci medicine dela nemudoma posredovali navodila za zagotavljanje delovnih razmer, ki bodo upoštevala vsa pravila preprečevanja okužbe z virusom COVID-19 na delu, res le v primeru, če jih bodo pred tem za to izrecno zaprosili delodajalci, za katere so pooblaščeni. To namreč lahko preberemo v navodilih. Mi si namreč poslanstvo medicine dela predstavljamo proaktivno v skladu s strokovno etiko, da je zdravje delavca treba sistemsko varovati res vedno, ko je ogroženo. In menimo, da si bi izvajalci medicine dela morali organizacijo dela, kjer z ramo ob rami dela veliko število delavcev, ogledati v živo in se dodatno posvetovati z delavskimi zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Kot to od njih zahteva zakon, bi morali tesno sodelovati tudi z delodajalčevimi strokovnimi delavci za varnost pri delu. In nato delodajalcu res konkretno svetovati, kako naj v času epidemije učinkovito ukrepa za zaščito zdravja delavcev

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu


Združenje za medicino dela, prometa in športa pri Slovenskem zdravniškem društvu (ZMDPŠ) z namenom zaščite zaposlenih in obvladovanja epidemije z novim koronavirusom delovnim organizacijam svetuje naslednje korake (prva krajša verzija):

Identifikacija delovnih mest s povečanim tveganjem za okužbo

Poleg delovnih mest, kjer zaposleni prihajajo v stik s strankami ali zunanjimi izvajalci, so to tudi vsa delovna mesta, kjer je na istem mestu prisotnih večje število zaposlenih, delovna mesta, kjer prihaja do visoke fluktuacije ljudi, ter delovna mesta, kjer med delavci ni mogoče zagotoviti vsaj dveh metrov razdalje. Poiščite druge kritične točke v podjetju, kjer se zbira ali izmenjuje večje število oseb, kot so npr. jedilnice, garderobe, vhodi v podjetje, dvigala …

Poiščite mogoče rešitve za zmanjševanje stikov med zaposlenimi na kritičnih točkah in na delovnih mestih s povečanim tveganjem ter jih čim hitreje implementirajte 

Drseči delovni čas v izogib gneči na vhodih v podjetje, več terminov za malico ali podaljšanje časa za malico, malicanje v pisarnah, prerazporeditev stolov v jedilnicah, omejevanje nenujnih medsebojnih stikov v podjetjih, ukinjanje odmorov za kajenje in drugih oblik zbiranja delavcev v skupine, reorganizacija proizvodnih procesov s ciljem redčenja števila zaposlenih v prostoru – pri enoizmenskem delu z začasno uvedbo druge izmene, pri večizmenskem delu zmanjšati obseg proizvodnje, upočasniti tekoče trakove in s tem zagotoviti ustrezne varnostne razdalje med sodelavci za trakom, zmanjšati normo oziroma hitrost stroja tako, da bo stroj lahko posluževal en delavec naenkrat, pri izdelkih, ki si jih tekom proizvodnega procesa podaja več delavcev, reorganizirati delo tako, da bo z istim izdelkom rokovalo čim manj ljudi ipd.

Higiena delovnega mesta 

Pomembno je redno čiščenje in razkuževanje površin, posebno na bolj frekventnih točkah, obvezno čiščenje površin po končani izmeni. Ne pozabiti na kljuke, tipkovnice, sanitarije. V primeru pomanjkanja čistilnih in dezinfekcijskih sredstev je mogoče čistilo pripraviti z mešanjem belilnih sredstev in vode (npr. 1 liter varikine v 9 litrov vode).

Samozaščita in odgovornost do drugih 

Potrebno je kontinuirano izobraževanje in informiranje zaposlenih o splošnih higienskih ukrepih, spremembah v organizaciji dela ter odgovornem obnašanju na delovnem mestu. Vodje naj bodo za zgled.

Prerazporeditve in čakanje na delo 

Če bo zaradi zagotavljanja varnih delovnih pogojev v podjetju treba nekaterim delavcem odrediti čakanje na domu, svetujemo, da imajo pri tem prednost naslednje bolj ogrožene skupine zaposlenih:

  • delavci na bioloških in imunosupresivnih zdravilih
  • delavci na kemoterapiji
  • nosečnice
  • težja srčno-žilna obolenja
  • sladkorna bolezen na inzulinu
  • stanja po kapi
  • težje bolezni dihal
  • rak (aktiven v zadnjih 5 letih)
  • kronične bolezni jeter
  • kronična ledvična bolezen
  • delavci, stari nad 55 let
  • druga obolenja po presoji zdravnika

V primeru, da delavec izpolnjuje katerega od zgornjih pogojev, to pove svojemu nadrejenemu in/ali kadrovski službi, ki se odloči, da delavca umakne iz delovnega procesa. Če delavec razloga delodajalcu ne želi povedati ali le-ta v razlog dvomi, se delavca napoti/konzultira pooblaščenega specialista medicine dela, ki na podlagi zdravstvenega stanja delavca in presoje tveganja za okužbo pri delu predlaga nadaljnje ukrepe.

Začasna prekinitev delovnega procesa 

Kjer z organizacijskimi in higienskimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnih delovnih pogojev, svetujemo začasno prekinitev delovnih procesov.

Za kakršnekoli dodatne pojasnitve kontaktirajte vašega pooblaščenega izvajalca medicine dela.

Združenje je na svoji spletni strani v zvezi z izbruhom novega koronavirusa objavilo tudi vrsto drugih uporabnih informacij, ki jih je mogoče najti tukaj.

Opozarjamo tudi na priporočila ZMDPŠ, ki so nastala na podlagi poziva Sindikata in obrti podjetništva Slovenije (SOPS), za zaposlene v pralnicah ter čistilnicah in jih lahko najdete tukaj.


Smernice medicine dela in inšpekcije dela za ustavitev dela v času epidemije COVID-19

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu obvešča, da je Razširjeni strokovni kolegij za medicino dela, prometa in športa pri ministrstvu za zdravje 27. marca 2020 poslal na ministrstvo za delo ter na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo neobvezujoče smernice za delodajalčevega izvajalca medicine dela za izključitev določenih kategorij delavcev iz proizvodnje, in sicer zato, ker niso izpolnjeni protiepidemijski pogoji. Te kategorije so:

  • nosečnice,
  • delavci na bioloških in imunosupresivnih zdravilih,
  • delavci z malignim obolenjem na sistemski terapiji raka (kemo-, imuno-, tarčna terapija),
  • delavci po presaditvi organov/tkiv, ki prejemajo imunosupresivno terapijo,
  • delavci z neurejeno sladkorno boleznijo,
  • delavci s kronično pljučno boleznijo, ki so bili ali so še na katerikoli vrsti sistemske protivne ali imunosupresivne (vključno z biološko terapijo) terapije v zadnjem letu ali, ki imajo pogosta recidivna vnetja zaradi okužb (kot pri KOPB, bronhiektazijah, astmi, pljučni fibrozi, sistemskih avtoimunskih boleznih na dihalih, pljučnem raku, imunskih pomanjkljivostih),
  • delavci z visokim in neurejenim krvnim tlakom,
  • delavci s težjimi duševnimi in vedenjskimi motnjami,
  • delavci z drugimi težjimi kroničnimi boleznimi po presoji spec. medicine dela, prometa in športa in glede na oceno tveganja,
  • delavci stari nad 65 let (v primeru, da obstaja možnost, delavci stari nad 60 let).

Več v sklepu Razširjenega strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa s 27. marca 2020, ki ga najdete na tej povezavi.

Opozarjamo pa tudi, da inšpektorji za delo v tem času opravljajo poostren nadzor po podjetjih v zvezi z zagotavljanjem ukrepov proti širjenju novega koronavirusa. Inšpektorji preverjajo ali delodajalec zagotavlja:

  • najmanj razdaljo dveh metrov oziroma če ne, ali zagotavlja potrebno ustrezno osebno varovalno opremo, skladno z zahtevanimi standardi (npr. maske, rokavice, očala …),
  • ustrezno higieno (milo, toplo vodo, razkužilo),
  • čiščenje in razkuževanje površin, ki se jih dotakne več delavcev (kljuk, stranišč, tipkovnic …),
  • seznanjenost delavcev z zaščitnimi ukrepi,
  • ali je bil v načrtovanje ukrepov vključen delodajalčev izvajalec medicine dela.

Inšpektor bo na podlagi pregleda v primeru pomanjkljivosti zahteval popravljalne ukrepe in naslednji dan preveril, če so bili izvedeni. Če niso bili, lahko odredi začasno prenehanje dela oziroma delovnega procesa.

»Ob tem, sindikalni ter delavski zaupniki za varnost in zdravje pri delu, apeliramo na vas. Če menite, da za zaposlene v vašem podjetju z vidika zaščitnih ukrepov ni dovolj poskrbljeno in v takih pogojih delajo ranljive skupine zaposlenih, potem pozovite delodajalca in njegovega izvajalca medicine dela k družbeno odgovornem umiku teh zaposlenih iz delovnega procesa zaradi zdravstvenih razlogov,« še sporočajo iz Strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu.


Strokovnjaki s področja duševnega zdravja v času epidemije novega koronavirusa na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore

Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje sporočajo, da če se v času epidemije novega koronavirusa soočate z duševno stisko, se lahko obrnete na strokovnjake s področja duševnega zdravja, ki bodo na voljo v številnih zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Več informacij je mogoče najti na inštitutovi spletni strani.

Psihosocialno podporo pa nudijo tudi na posebni telefonski številki Rdečega križa Ljubljana. Na številko 01 600 93 26 lahko pokličete vsak dan med 16. in 20. uro. Več informacij najdete tukaj.


Priporočila glede osebne varovalne opreme v posameznih okoljih oziroma pri delu

Dostopna so na tej povezavi.


COVID-19 naj bo v primeru okužbe na delovnem mestu poklicna bolezen

Obveščamo vas, da je predsednica ZSSS Lidija Jerkič 22. marca 2020 pozvala na ministra za zdravje, naj v skladu s svojimi pooblastili določi kriterije, postopek ter izvedenski organ za priznavanje bolezni COVID-19 za poklicno bolezen, če se je delavec s koronavirusom SARS-Cov-2 okužil na svojem delovnem mestu. Nekateri delavci, katerih delo je za družbo in gospodarstvo nujno, so se namreč že ali se bodo na delovnem mestu okužili z virusom SARS-CoV-2 in bili prisiljeni nastopiti bolniško odsotnost z dela. Ker so se okužili na delovnem mestu zaradi službenega stika z okuženimi sodelavci ali strankami, se naj jim prizna poklicna bolezen, da jim bo priznana odmera nadomestila v času bolniške odsotnosti z dela v višini 100 odstotkov osnove. Več na tej povezavi.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

COVID-19 kot poškodba pri delu

Na tej povezavi posredujemo okrožnico Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za izvajalce zdravstvenih storitev (torej za zdravstvene domove in izbrane osebne zdravnike) z navodili o opredelitvi za COVID-19 obolelih delavcev pri priznavanju pravic do bolniške odsotnosti z dela. Navodila so se namreč v aprilu spremenila. Najbrž ni več mogoče testirati za COVID-19 vseh obolelih, zato odslej zdravnik odreja izolacijo tudi za netestirane delavce, pri katerih pojavijo znaki bolezni, ki so značilni za COVID-19, ta oseba pa ali živi skupaj z osebo, pri kateri je bil COVID-19 laboratorijsko potrjen, ali pa se znaki pojavijo pri osebah v skupnosti, kjer je prisoten COVID-19, in je obstajala velika verjetnost prenosa.  Bolniki imajo znake akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago in diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo. Ne glede na ne/opravljeno testiranje mora zdravnik določiti ukrep 14 dni izolacije, potreben za preprečevanje prenosa povzročitelja v skupnosti. Izolacija je zahtevana tudi v primeru, da simptomov še ni, delavec pa je bil v intenzivnem stiku z obolelimi. Tudi slednje pa bo statistika štela kot obolele za COVID-19, čeprav se morda pri njih simptomi niti pojavili ne bodo.

Okrožnica je zanimiva tudi zato, ker določa, da gre v primeru okužbe na delu zdravstvenega delavca, ki je negoval obolele s COVID-19, za poškodbo pri delu in ne za poklicno bolezen, ker da je obolenje posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Okrožnica sicer priznava, da je definicija poklicne bolezni pravno in ne medicinsko vprašanje.

Naj vas samo spomnimo na dolgoletne zahteve, da se končno tudi v naši državi končno sprejme pravilnik o poklicnih boleznih, s katerim bi to uredili. Omenjena rešitev se nam zato zdi zgolj zasilni ukrep zaradi odsotnosti prave sistemske rešitve. Na srečo je oboleli zdravstveni delavec v obeh primerih upravičen do 100-odstotnega nadomestila plače v času bolniške odsotnosti z dela, tako da vsaj finančno ne bo prikrajšan.
Kot smo vas zgoraj že obvestili, je predsednica ZSSS Lidija Jerkič na ministra za zdravje naslovila poziv, da se naj kot poklicna bolezen šteje bolezen COVID-19 za vse zdravstvene in ne-zdravstvene delavce, ki se z njo okužijo na delovnem mestu. Do danes odgovora na poziv še ni.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu


Povezave na nova pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje glede epidemije

Na spletnih straneh Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je objavljeno novo oziroma posodobljeno elektronsko gradivo:


Inšpektorat ugotavlja pomanjkljivo izvajanje ukrepov za zaščito zdravja delavcev

Inšpektorat za delo te dni izvaja poostren nadzor glede izvajanja ukrepov pri delodajalcih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in zagotavljanja zdravja delavcev ter glede zagotavljanja njihove pravne varnosti v aktualnih epidemioloških razmerah. Več o njihovih zaskrbljujočih ugotovitvah lahko izveste na tej povezavi.


Kako pravilno uporabljati zaščitno masko

Delimo koristno povezavo z navodili za pravilno uporabo varovalne maske: VIDEO: Kako pravilno uporabljamo zaščitno masko

V morebitno uporabo posredujemo tudi navodilo za varno nameščanje, uporabo in odstranjevanje kirurške maske tipa II R, ki ga je pripravila Zbornica varnosti in zdravja pri delu. Dostop do navodila je urejen tukaj.


Kako poteka zdravljenje doma?

Delimo natančnejša navodila Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki jih lahko najdete tukaj.



Share