Minimalna plača v 2017 višja za 1,8 odstotka
25. 1. 2017
Kljub temu, da je sedem reprezentativnih sindikalnih central predlagalo, da se minimalna plača z novim letom poveča za 5 odstotkov, je ministrica za delo po razpravi na vladi predlagala njeno povečanje le za 1,8 odstotka. Tako bo minimalna plača z letom 2017 znašala 805 evrov bruto oz. 614 evrov neto, so sporočili po zadnji seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Plačilo za trdo celomesečno delo mora biti tolikšno, da ne omogoča le preživetja, ampak dostojno življenje delavca in njegove družine, so na novinarski konferenci v torek, 17. januarja, sporočili predstavniki sedmih sindikalnih central članic ESS. Nova minimalna plača naj bo večja za pet odstotkov, znaša naj 830 evrov bruto (oz. 630 evrov neto), saj 790 evrov bruto (oz. 604 evre neto), kolikor je doslej znašala minimalna plača, ni primerno plačilo za cel mesec trdega dela, so zahtevali sindikalisti pred sejo ESS. Tako povišanje ne more ogroziti ne proračuna, ne gospodarstva, so bili prepričljivi.
Minimalna plača bi morala biti plačno dno, čeprav jo pri nas nemalokrat prejemajo tudi ljudje na delovnih mestih s srednjo ali višjo stopnjo izobrazbo. Potrebujemo bolj objektivno ceno dela, ki bo tudi ljudem, ki prejemajo minimalno plačo, omogočala preživetje, ne pa da se morajo zatekati po pomoč k humanitarnim organizacijam. Minimalna plača, ki je zakonski institut, bi morala biti tudi začetni plačni prag ter omogočati normalno in dostojno življenje, preprečevati revščino med delavci in širjenje t. i. pojava zaposlenih revnih.
Tudi po evropski socialni listini bi morala minimalna plača znašati 60 odstotkov povprečne plače (ta trenutno znaša nekaj manj od 1600 evrov bruto), vendar pa trenutni neto znesek minimalne plače ob povečani splošni olajšavi (tj. 604 evre), ne dosega niti praga revščine, ki je pri 617 evrov – tega praga pa ne dosega niti višina, ki jo zagovarja vlada.
Isti čoln?
Minimalna plača se je leta 2014 povečala zgolj za 0,2 odstotka (oz. 1,6 evra), leta 2015 so se kljub splošni deflaciji cene osnovnih življenjskih potrebščin, hrane, obleke, obutve, izdatkov za zdravje … povišale, cene hrane so bile višje tudi lansko leto. Obenem je gospodarska rast leta 2014 znašala 3,1 odstotka, leta 2015 2,3 odstotka, gospodarstvo pa je raslo tudi lani.
Iz leta v leto se izboljšuje poslovanje gospodarskih družb. Kot kažejo Ajpesovi podatki so se neto čisti dobički gospodarskih družb leta 2015 glede na leto 2014 povišali za 127 odstotkov (na 1,64 milijarde evrov), menedžerji pa tudi pri svojih plačah ne kažejo pretirane zadržanosti.
Produktivnost dela se je od leta 2013 povišala za 5,4 odstotka, povečuje se tudi zaposlenost oz. zmanjšuje brezposelnost.
V Sloveniji bi bilo treba povišati tudi druge plače, saj več kot polovica zaposlenih prejema do 1362 evrov bruto plače.
Še nekaj statistike
Minimalno plačo trenutno prejema 22.720 zaposlenih, od tega nekaj čez 8000 v javnem sektorju. Dodatki za delovno dobo, za posebne pogoje dela in dodatki za uspešnost se še vedno vštevajo v minimalno plačo, dodatke za manj ugoden delovni čas (npr. nedeljsko in nočno delo in delo za praznike) je sindikatom z zakonodajno pobudo leta 2015 uspelo iz nje izločiti.
Prag tveganja revščine je leta 2015 znašal 617 evrov za odraslo osebo na mesec (za štiričlansko družino, sestavljeno iz dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let, 1295 evrov mesečno, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 925 evrov na mesec). Ta prag je sicer leta 2009 že znašal 606 evrov.
Končna odločitev predstavljena na ESS
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je na 298. redni seji ESS prejšnji petek na podlagi posvetovanja s socialnimi partnerji določila uskladitev minimalne plače v višini 1,8 odstotka (oz. 804,96 evrov bruto). Pri tem je v skladu z zakonom o minimalni plači poleg rasti cen življenjskih stroškov (ki je za lani znašala 0,5 odstotka) upoštevala tudi ugodno gospodarsko rast, gibanje plač in zaposlenosti v letu 2016 (v prvih enajstih mesecih lanskega leta se je npr. medletno gledano za 1,8 odstotka npr. povišala tudi povprečna plača).
Sicer pa je poslanska skupina Združene levice še pred sindikalnim nastopom predlagala, naj se minimalna plača zviša z letom 2017 na 646,53 evrov neto ob uporabi povišane splošne dohodninske olajšave (oz. 855,84 evrov bruto) in septembra letos še na 700 evrov neto. S to pobudo pa žal niso uspeli prepričati niti državnozborskega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide državnega zbora.
Mirsad Begić, Delavska enotnost.
Nalagam ...