Mladi sindikalisti in sindikalistke razvijali strategije za izboljšanje delavskih pravic

22. 5. 2024

Nedavno se je v študijskem centru druge največje italijanske konfederacije sindikatov CISL v Firencah zaključil tretji in zadnji teden izobraževanja mladih sindikalnih voditeljev (Young Trade Union Leaders), ki so se ga udeležili tudi štirje mladi sindikalisti iz družine sindikatov ZSSS. V leto dni trajajočem izobraževanju, ki ga je organiziral Evropski sindikalni inštitut (ETUI), mislišče Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), so mladi razvili predloge izboljšav sindikalnega dela na področju delovnih migracij, umetne inteligence, vključevanja mladih ter zelenega in pravičnega prehoda.

Izobraževanje, ki ga je štirinajst mladih sindikalistov in sindikalistk iz Bolgarije, Italije, Nemčije, Latvije, Poljske, Romunije, Slovenije in Španije, začelo pred natanko letom dni v Bruslju in ga med 16. in 20. oktobrom nadaljevalo v Domu sindikatov v Ljubljani, se je pred kratkim zaključilo v Firencah, kjer so svoje rešitve v obliki predlogov dejanskih projektov predstavili Yolandi Gil, predsednici Odbora za mlade Evropske konfederacije sindikatov. Predstavljene projekte bodo v Odboru za mlade podrobno preučili, predstavljene predloge pa uporabili pri zagovorništvu in drugih aktivnostih, s katerimi bi izboljšali delavske pravice mladih in širši položaj delavskega gibanja v Evropski uniji.

Od bruseljskih institucij do poglobljenih raziskav

Prvo spoznavno srečanje sindikalistk in sindikalistov je potekalo pred letom dni v Bruslju, kjer so spoznali delovanje evropskih institucij, predvsem posvetovalnega Evropskega ekonomsko-socialnega sveta, Evropskega parlamenta, Evropske konfederacije sindikatov ter posameznih panožnih sindikalnih zvez, ki zastopajo interese svojega članstva pri pripravi zavezujočih evropskih direktiv. V drugem tednu izobraževanja na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so svoje projekte dopolnili z izsledki raziskav o situaciji v svojih državah izvora, dodatno so pridobivali tudi veščine javnega nastopanja, strateškega mišljenja in projektnega vodenja. V zadnjem srečanju pa so predstavili dejanske rezultate enoletnega dela.

Globalno segrevanje in tehnološki razvoj največja izziva v svetu dela

Udeleženci izobraževanja so v Bruslju med zbiranjem in soočanjem idej za največja izziva v prihodnosti sveta dela prepoznali globalno segrevanje in tehnološki razvoj. Čeprav se na prvi pogled zdi, da nam tehnološki razvoj lahko pomaga ublažiti posledice globalnega segrevanja, ima tudi negativne plati, predvsem z uvajanjem sistemov umetne inteligence, ki že ogrožajo zaposlitve v različnih panogah. Razvoj sistemov umetne inteligence prinaša možnosti za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti v številnih panogah, vendar hkrati tudi tveganje za izgubo delovnih mest zaradi avtomatizacije. Ta že nadomešča nekatera rutinska in nizko kvalificirana dela in ogroža zaposlitveno varnost delavcev; z njo prihaja do prestrukturiranja gospodarstva, prilagoditev delavcev in podjetij, pa tudi do izgube zaposlitve.

Obenem pogostejše ekstremne vremenske razmere, kot so suše, poplave in nevihte, povzročajo škodo na kmetijskih pridelkih, infrastrukturi ter v podjetjih, kar prav tako vodi v izgubo delovnih mest in gospodarsko nestabilnost. Suše in druge podnebne težave v nekaterih delih sveta povečujejo pritiske na prebivalstvo in spodbujajo delovne migracije v bolj stabilne regije, vključno z Evropsko unijo. Te ob blažjih ali močnejših gospodarskih krizah v državah prihoda vplivajo na nezaupanje in odpor domačinov do migrantov, posledično je težavnejša tudi njihova integracija.

Svetovni izziv je po mnenju udeležencev prav v iskanju ravnotežja med ohranjanjem zaposlenosti in produktivnosti na eni strani ter blaženjem podnebnih sprememb na drugi strani, kar zahteva razvoj novih veščin, izobraževanje delovne sile za delo v tehnološko naprednih okoljih ter hkrati spodbuja prehod k zelenim in trajnostnim tehnologijam. Sindikalisti moramo zato svojo pozornost usmeriti v socialne politike, ki bodo zagotovile varne in pravične delovne pogoje za vse delavce, ki se jih bodo te spremembe najbolj dotaknile. Obenem pa moramo izobraževati mlade o sindikalizmu in delavskih pravicah, saj bodo prav mladi odigrali ključno vlogo v boju proti kapitalskim interesom v prihodnosti.

Ob obisku Sindikata Mladi plus so se mladi sindikalisti in sindikalistke seznanili s problematiko prekarnega dela študentov in mladih zaposlenih. Presenetilo jih je, da smo edina država v Evropi s specializiranim modelom študentskega dela. Foto M. P.

Prebojne zamisli za negotovo prihodnost

Tretji teden izobraževanja je uspešno zaključilo dvanajst udeležencev iz osmih držav, ki so iz svojih področnih raziskav pripravili predloge štirih projektov, obenem pa izmojstrili svoje veščine javnega nastopanja, ocenjevanja in podajanja kritik ter projektnega načrtovanja in izvedbe. V nadaljevanju kratko predstavljamo projektne predloge.

Kooperativni modeli delavskega lastništva za trenerje umetne inteligence

Terenski aktivist sindikata Mladi plus Timotej Novak in Edgars Mazinais, sindikalni zaupnik v vodilnem latvijskem proizvajalcu vezanega lesa v baltskih državah Latvijas Finieris, sta predstavila inovativno zamisel zadružnega lastništva podjetij, ki ponujajo mikro-dela (angl. micro-tasking) za večje korporacije, ki razvijajo in trenirajo sisteme umetne inteligence. Na tem delovnem področju se sindikati soočajo s številnimi težavami, saj je delovna sila, ki zbira in obdeluje podatke, visoko prekarizirana, sindikalne organizacije pa imajo do nje zaradi dislociranosti otežen dostop. Sindikalista sta predstavila primere potencialnih spletnih kampanj, s katerimi bi delavkam in delavcem predstavili koristi sindikalnega združevanja delavstva na eni strani ter smotrnost delavskega (so)lastništva na drugi strani, posebej pa sta izpostavila tudi nujnost transnacionalnega povezovanja.

Kolektivna pogajanja in pravični prehod

Namestnica sekretarja za mlade največje španske sindikalne konfederacije CCOO Ana Villaseñor Horcajada, sindikalna zaupnica na latvijskem državnem odvetništvu Evija Ābola, podpredsednik sindikata v metalurškem podjetju Infosys Poland Grzegorz Tomal ter avtor prispevka smo predstavili idejno zasnovo projekta, s katerim bi postopno povečali delež kolektivnih pogodb v gospodarskih sektorjih, ki jih bodo najbolj prizadeli ukrepi Evropske unije za doseganje podnebne nevtralnosti in zelenega ter pravičnega prehoda. Oblikovali smo tudi primere spletnih kampanj in kampanj v tradicionalnih medijih ter projektnih vsebin, namenjenih uradnim institucijam, s katerimi bi delavcem pomagali pri prekvalificiranju ali iskanju drugega delovnega mesta.

Participacija mladih v sindikatih na Poljskem

Sindikalna zaupnica v poljski tovarni oklepnih vozil Jelcz Sp. Natalia Walkowiak in predsednik lubuškega pokrajinskega odbora Sindikata poklicnih gasilcev v poljskem mestu Świebodzin Krzysztof Szaj pa sta predstavila načrt kampanje za povečanje participacije mladih v sindikatih na Poljskem, kjer je zastopanost delavcev – sindikalnih članov ena najnižjih v Evropi, enako zaskrbljujoča je pokritost s kolektivnimi pogodbami, ki dosega skromnih deset odstotkov. Za doseganje zastavljenih ciljev sta poljska sindikalista predlagala targetirano oglaševanje s pomočjo vplivnikov, fokusiranih predvsem v lokalno okolje in ne na nacionalno raven. Dosežke kampanje bi po letu dni ovrednotili in analizirali ter jo na podlagi izsledkov izboljšali ter ponovili. Tak model bi uporabili tudi za druge podobne kampanje.

Vloga migrantskih delavcev v evropskem sindikalnem gibanju

Po podatkih, ki so jih predstavili transnacionalni koordinator agrarne sekcije Mednarodnega sindikata za agrikulturo, hrano in gostinstvo (IUF) Christian Höbert, sindikalni zaupnik v največjem italijanskem javnem prevozniku Azienda Trasporti Milanesi (ATM) Gabriele Piacente, nacionalna sekretarka Konfederacije neodvisnih sindikatov Bolgarije (CITUB) Ivanina Jankova in sindikalna zaupnica sindikata državnih uradnikov Romunije Ruxandra Muntean, je v Evropski uniji dobrih štirideset milijonov migrantskih delavcev, pri čemer sta Italija in Nemčija največji neto prejemnici bolgarskih in romunskih delavcev. Na podlagi zbranih podatkov iz nacionalnih držav so omenjeni predstavili načrt za boljše osveščanje migrantskih delavcev o njihovih pravicah, predvsem s targetiranimi kampanjami v jezikih delavcev ter koordinarno akcijo evropske sindikalne konfederacije.

V Firencah so udeleženci predstavili končne predloge projektov za izboljšanje delavskih pravic mladih in širšega delavskega gibanja v Evropi. Foto M. P.

Kakšni bodo evropski sindikati prihodnosti?

V zaključnem delu treninga so udeleženci v praktični delavnici o strateškem mišljenju razmišljali o panoramah sindikalizma v prihodnosti, kjer se je kot prevladujoče vzpostavilo vprašanje o prihodnosti sindikatov v vse bolj spreminjajočem se svetu dela; bodo delavci prihodnosti sploh potrebovali sindikate, če se napovedi o vse večji avtomatizaciji dela uresničijo?

Na ta in številna druga vprašanja želijo v naslednjih desetletjih odgovoriti v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC), kjer načrtujejo srednjeročni projekt evropske sindikalne prenove z odprtjem Centra za prenovo sindikatov (Trade Union Renewal Center), ki bo od leta 2025 dalje služil kot platforma za izmenjavo novih in obstoječih strategij, orodij in inovativnih taktik ter ustvarjanje koalicij za boljše krmarjenje v kompleksnem in medsebojno povezanem evropskem sindikalnem okolju, tako na nacionalni, sektorski kot evropski ravni. Kot je v predstavitvi načrtovanih aktivnosti poudarila konfederalna sekretarka Etuca Tea Jarc, bo center na več ravneh podpiral sindikalne voditelje pri oblikovanju njihove politične pripravljenosti, zavezanosti, struktur in procesov za sindikalno prenovo; sindikalnim zaupnikom in terenskim organizatorjem pri zaposlovanju, ohranjanju in motiviranju članov ter drugim opredeljenim skupinam in profilom sindikalistov glede na posebne potrebe nacionalnih ali panožnih sindikatov.

Miha Poredoš

Delavska enotnost

To besedilo je bilo najprej objavljeno v deveti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 82 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod devete letošnje redne številke (9. 5. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!

Share