Nič o nas brez nas! – S srečanja Sindikata upokojencev Slovenije v Škofji Loki

31. 8. 2021

V Škofji Loki danes poteka – seveda ob ustreznih ukrepih – že 16. športno-rekreativno srečanje članic in članov Sindikata upokojencev Slovenije (Sus), prvo tako od začetka epidemije novega koronavirusa. Na njem so že položili cvetje pred spominsko ploščo padlim članom Sokola med narodnoosvobodilno vojno ter se spomnili žrtev osamosvojitvene vojne, obenem pa so tudi opozorili, kako se je med izbruhom bolezni covid-19 položaj upokojenk in upokojencev ter nasploh starejših v Sloveniji na domala vseh ravneh poslabšal.

Sindikat je posebno sporočilo namenil vladi in poslanskim skupinam: »Od začetka epidemije covida-19 se je kljub določenim prizadevanjem vlade in državnega zbora položaj upokojenk in upokojencev v Sloveniji v vseh pogledih poslabšal. Zato članice in člani SUS, zbrani na tradicionalnem srečanju v Škofji Loki, na vas naslavljamo pismo s svojimi zahtevami. Ugotavljamo oziroma občutimo lahko, da smo starejši v tej državi zapostavljeni, odriva se nas od vplivanja na ureditev razmer, ki nas zadevajo, ne slišijo se naše zahteve,« opozarjajo. »Revščina med starejšimi se ne znižuje kljub dodatkom, ki so jih bili deležni starejši, kljub izredni in redni uskladitvi pokojnin. Zaskrbljujoče je število žensk, ki živijo pod pragom revščine. Po podatkih iz raziskave Življenjski pogoji (SILC) je z dohodkom, nižjim od praga revščine, živelo približno 254 tisoč prebivalcev oziroma okoli 11 tisoč več kot leto pred tem. Med njimi je bilo približno 97 tisoč upokojencev. Prag revščine po zadnjih podatkih znaša 739 evrov. Zaradi posledic epidemije in klimatskih sprememb, se dnevno zvišujejo cene živil in storitev. Tudi prihajajoče obdobje pa bo za starejše izredno težavno. Reševanje socialnih problemov prepuščati v največji meri humanitarnim organizacijam je nesprejemljivo. Država še vedno dolguje upokojenkam in upokojencem 3,5-odstotni dvig pokojnin zaradi neuskladitve v preteklem obdobju ter 1 odstotek prenizke redne uskladitve v letošnjem letu. 28 odstotkov upokojenk in upokojencev prejema pokojnino nižjo od 600 evrov. Tem bo izredna in redna uskladitev pomenila veliko, vendar je treba narediti več. Starejši od 63 oziroma 65 let, ki imajo pokojnino nižjo od 591 evrov, lahko zaprosijo za varstveni dodatek in si tako vsaj malo izboljšajo svoj ekonomski položaj. Starejši, ki so mlajši od 63 oziroma 65 let, pa ne morejo zaprositi za varstveni dodatek kljub temu, da prejemajo pokojnino. Vsak, ki ima pravico do pokojnine, naj ima tudi pravico do varstvenega dodatka, ne glede, kje živi, ob izpolnitvi dohodkovnega cenzusa,« podrobno analizira položaj in poziva oblastnike k spremembam sindikat upokojencev.

Posledice novega koronavirusa so bile v domovih za starejše strašne, izpostavljajo. Po številu umrlih v njih smo v vrhu evropskih držav. Ker po napovedih ponovno prihajamo v obdobje povečanja števila obolelih, pričakujemo in zahtevamo, da morebitni ukrepi ne bodo diskriminatorni, da ne bodo omejevali osnovnih človekovih pravic, pozivajo v Sus in posebej opozarjajo, da odgovorni ne smejo več zapirati domov za starejše in svojcem onemogočati obiske.

Kdaj do zakona o dolgotrajni oskrbi?

»Junija letos je vlada poslala zakon o dolgotrajni oskrbi v sprejem v parlament brez javne razprave, brez mnenja socialnih partnerjev, brez obravnave na ekonomsko-socialnem svetu. Zakon ne vsebuje sistemske ureditve financiranja in ne zagotavlja dejanskega stabilnega dolgoročnega sistema financiranja. Vsebuje tudi vrsto drugih nesprejemljivih, nerazumljivih, pa tudi neizvedljivih rešitev. Zakona, katerega namen je formalno pokrivanje pridobivanja evropskih sredstev, ne potrebujemo,« so se v sindikatu ozrli tudi na to pomembno temo.

Ker bomo uveljavitev primernega zakona o dolgotrajni oskrbi  še kar dolgo čakali, je treba nemudoma sprejeti spremenjene kadrovske normative zdravstvene in socialne oskrbe, omogočiti večje število zaposlenega zdravstvenega in oskrbnega osebja ter zvišati njihove plače, naštevajo v Sus. »Sistem pomoči na domu je treba spremeniti, da bo ta zagotovljena vsem potrebnim pomoči pod enakimi pogoji po vsej državi. Zdaj ni tako, saj tudi ni predvidenih potrebnih sredstev ter sredstev za ureditev bivalnih pogojev starejših na njihovih domovih za prilagoditev stanovanj, za vgradnjo dvigal in podobno.«

S srečanja v Škofji Loki pa vladi in poslanskim skupinam tako sporočajo naslednje zahteve:

• Zahtevamo, da vlada potrdi predložen zakon v parlament  o izredni uskladitvi pokojnin za 3,5 odstotka ter ga dopolni z redno premajhno uskladitvijo pokojnin v letošnjem letu za 1 odstotek, vse skladno s sistemskim zakonom,
• zahtevamo, da vlada v predlagano spremembo socialno-varstvene zakonodaje vključi pravico upokojenk in upokojencev do varstvenega dodatka ne glede na starost in ne glede na to, če bivajo v domovih za starejše. Upošteva naj se le dohodkovni cenzus,
• v razmerah povečanega števila zbolelih za koronavirusom je treba v domovih za starejše zagotoviti ustrezne sisteme prezračevanja, uveljaviti pogoje PCT za zaposlene in stanovalce in tako nujno zagotoviti normalne razmere za bivanje. Stanovalci ne smejo nositi stroškov testiranja zaposlenih in dodatnih zdravstvenih ter socialnih storitev zaradi prebolele bolezni covid-19,
• zahtevamo, da vlada umakne zakon o dolgotrajni oskrbi iz parlamenta in ga posreduje v javno razpravo ter v obravnavo na ekonomsko-socialni svet,
• do uveljavitve primernega zakona o dolgotrajni oskrbi naj vlada nemudoma zagotovi: spremembo kadrovskih normativov zdravstvene in socialne oskrbe v domovih za starejše večje število osebja ter zvišanje njihovih plač; spremembo oblikovanja cen v domovih za starejše tako, da se v ceno oskrbe ne bo vštevalo nadomestilo za vložena sredstva zasebnih koncesionarjev, ta nadomestila naj plačuje država iz proračuna; spremembo sistema pomoči na domu ter pomoč na domu v potrebnem obsegu in kakovosti pod enakimi pogoji v celotni državi; predložitev programa prilagoditve bivalnih pogojev starejših v stanovanjih ter večnadstropnih zgradbah, da bi lahko dlje ostajali doma.

Pričakujemo odgovor vlade na naše zahteve, da jih bo uresničila in dokazala, da ji je mar za starejše. Pričakujemo tudi, da nas bo slišala in nas ne bo več izključevala pri odločitvah, ki se nanašajo na starejše, so odločni v sindikatu upokojencev.

Starejši smo, neumni nismo!

Objavljamo pa tudi govor predsednice sindikata Francke Ćetković ob spominski plošči na sokolskem domu v središču Škofje Loke:

Spoštovane upokojenke, upokojenci, vsi zbrani,

člani sindikata upokojencev Slovenije, udeleženci naših tradicionalnih športnih srečanj smo se zbrali ob spominski plošči, ki je posvečena telovadcem loških telovadnih društev Sokol in Orel, padlih v narodnoosvobodilni vojni. S spoštovanjem in ponosom sledimo vrednotam, ki so jih gojili borci v narodnoosvobodilni vojni. Zdrav duh v zdravem telesu je tudi vrednota nas starejših danes. S športnim delovanjem krepimo svoje zdravje, z opozarjanjem na naše pravice dokazujemo, da kljub starosti nismo neumni (kot piše na transparentu) ter da ne dovolimo, da nas vladajoči odrivajo od soodločanja o zadevah, ki nas zadevajo.

V času razglašene epidemije smo bili soočeni z diskriminacijo, z ukrepi, ki so stanovalce domov zapirali, jim onemogočali srečevanja s svojci, s svojimi dragimi. Stanovalcem v domovih  je bila onemogočena zdravstvena oskrba v zdravstvenih ustanovah. Po številu umrlih starejših v domovih za starejše smo v vrhu evropskih držav.

Ker žal ponovno prihajamo v obdobje povečanja števila obolelih, starejši pričakujemo, zahtevamo, da morebitni ukrepi ne bodo diskriminacijski, da ne bodo omejevali osnovnih človekovih pravic. Posebej opozarjamo, da se ne sme več zapirati stanovalcev domov za starejše, ne sme se jim onemogočati obiskov, srečanj s svojci.

Revščina se med starejšimi kljub dodatkom, ki so jih bili deležni, kljub izredni in redni uskladitvi pokojnin, ne znižuje. Pod pragom revščine živi 97 tisoč upokojencev, torej skoraj 20 odstotkov vseh upokojencev, žensk pa 23 odstotkov.

Zaradi posledic epidemije in klimatskih sprememb se dnevno zvišujejo cene živil in storitev. Prihajajoče obdobje bo za starejše izredno težavno. Reševanja socialnih problemov pa v največji meri ne smemo prepuščati humanitarnim organizacijam.

Na našem srečanju leta 2019 smo v Brežicah od vlade zahtevali, naj upokojenkam, upokojencem izredno uskladijo pokojnine v višini 7,2 odstotka, da bi tako vsaj delno nadomestili neusklajevanje pokojnin v času krize. Še vedno nam iz tega naslova dolgujejo 3,5 odstotka. S posegom v sistemski pokojninski zakon pa so nam ponovno odvzeli 1 odstotek redne uskladitve, ki nam pripada.

Revščino starejših bi lahko omilili s spremembo zakona o varstvenem dodatku, in sicer tako, da bi pravico do njega imela vsak upokojenec, upokojenka ne glede na starost, ne glede na to, da je stanovalec doma starejših, upošteval bi se naj le dohodkovni cenzus.

Desetletje in več se pripravlja zakon o dolgotrajni oskrbi, vendar nobena vlada ne zmore predložiti v sprejem zakona, ki bi resnično dolgoročno uredil potrebe starejših po dolgotrajni oskrbi. Letos je vlada poslala v parlament zakon, ki ni bil usklajen med vsemi deležniki.

Starejši smo tako v čedalje težjem položaju in zato smo vladi, poslanskim skupinam poslali zahteve, ker:

• se zaradi podražitev zmanjšuje realna kupna moč pokojnin ter se povečuje revščina med upokojenci;
• še ni urejena dolgotrajna oskrba ni, pripravljeni predlog zakona pa je slab in ničesar ne rešuje:
• postaja bivanje in življenje v domovih za starejše vse dražje, vse bolj stresno (zapiranje, prepovedi obiskov med epidemijo) in negotovo (velik odstotek umrlih med obolelimi v domovih);
• upokojenci še vedno zaman čakamo na uskladitev pokojnin iz prejšnjih let za 3,5 odstotka in iz lanskega leta za 1 odstotek;
• ni ustrezno urejena pravica do varstvenega dodatka ter je zato mnogim upokojencem, ki jo potrebujejo, nedostopna;
• se zmanjšuje dostopnost do zdravstvenih storitev, kar še posebej občutijo bolni in starejši;
• vlada ignorira socialni dialog in odloča o položaju in življenju starejših brez in mimo njih, zato so njene rešitve in odločitve slabe in neustrezne, kar še zlasti velja za ukrepe med in v zvezi z epidemijo.

Nihče namreč nima pravice bolezni covid-19 izkoriščati za slabšanje družbenega in ekonomskega položaja starejših in za izrivanje starejših na rob družbe.

Fotogalerijo z današnjega srečanja na Gorenjskem pa si je mogoče ogledati tukaj.