Sindikat osebne asistence poziva: Vlada naj zagotovi ustrezno financiranje osebne asistence
6. 5. 2025
Že več kot dve leti vlada in socialni partnerji pripravljajo nov popravek zakona o osebni asistenci, ki je bil že dvakrat javni razpravi, zadnjič se je ta končala maja 2024. Besedilo je trenutno v fazi usklajevanja pri članih pogajalske skupine ekonomsko-socialnega sveta, kjer pa se zatika predvsem pri vprašanju finančnih sredstev namenjenih za plače, dopuste, dodatke in druge delavske pravice. Osebni asistentke in asistenti, združeni v Sindikatu osebne asistence (SOA), so zato danes pred vlado organizirali protestni shod, da bi opozorili na nujnost zadostnega financiranja osebne asistence.
Včeraj smo zaznamovali evropski dan neodvisnega življenj ob katerem hendikepirane osebe opozarjajo na to pravico in ovire, s katerimi se spopadajo v vsakodnevnem življenju. Osebna asistenca je eden od ključnih mehanizmov, ki jih je država vzpostavila za njeno uresničitev, a so pogledi na to, kakšna naj bi bila ustrezna ureditev, pogosto nasprotujoči, nezadovoljnih pa veliko. V društvu za teorijo in kulturo hendikepa (YHD) so tako včeraj zapisali, da je najpomembnejši pripomoček za »neodvisno življenje hendikepiranega osebna asistenca, saj mu omogoči izhod iz položaja pasivnega prejemnika pomoči v aktivnega oblikovalca lastnega življenja.« Pri tem so poudarili, da obstaja med osebno asistenco in drugimi storitvami, kot je družinski pomočnik ali pomoč na domu, pomembna konceptualna razlika, saj pri tej ne gre za nego ali oskrbo.
Pomanjkljiv zakon o osebni asistenci
Ureditev, ki jo je leta 2019 prinesel zakon o osebni asistenci, v več točkah ne ustreza vsem zgoraj opredeljenim merilom. Kot je v lanski reviziji ugotovilo računsko sodišče, so predpisi na tem področju tako pomanjkljivi, da ne določajo niti namena osebne asistence niti meril za upravičenost, pomembni pojmi niso jasno opredeljeni. Po navedbah računskega sodišča je dostop do storitev osebne asistence omogočen tudi osebam, ki bi bolj potrebovale storitve dolgotrajne oskrbe ali druge (primerljive) vrste storitev, ki pa jih v obdobju revizije ni bilo na voljo.
Ne le računsko sodišče, temveč tudi marsikdo, ki je v sistemu že od začetka izvajanja, opozarja na problematične točke, posebej kritični so v Sindikatu osebne asistence (SOA), kjer menijo, da bi jim morala vlada poleg novelacije zakona v okviru pogajanj na ekonomsko-socialnem svetu omogočiti tudi jasno opredelitev standardov, kakršne za druge poklice določa Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (KPDZSV).
Predlog novele zakona o osebni asistenci (ZOA) predvideva razmejitev osebne asistence in dolgotrajne oskrbe tako, da se v zakonu o osebni asistenci definirata aktivnost in invalidnost, uvede omejitev, da bi bil asistent lahko en družinski član, le izjemoma dva, ter ponovno oceno upravičenosti po petih letih, ureditev pravic in obveznosti asistentov v smislu dodatkov (tudi za zahtevnejše delo in za posebne obremenitve), povračil stroškov in drugih prejemkov, tudi s sklicem na kolektivne pogodbe in definiranjem osnovne plače.
Osebni asistenci grozi nadaljnja deprofesionalizacija
Kot je na današnjem protestnem shodu povedal zastopnik SOA Nenad Hardi Vitorović, od vlade pričakujejo, da OA nameni dovolj sredstev, da lahko pristojno ministrstvo za delo »upošteva predloge sindikalne strani na pogajanjih v okviru ESS glede dostojnih plač, dopustov, dodatkov in drugih delavskih upravičenj. Ker smo solidarni s svojimi tovarišicami in tovariši v primerljivih poklicih, se brez njih – torej brez socialnih oskrbovalk, negovalk, varuhov in drugih _ ne potegujemo za še višje standarde, kot so si jih oni skupaj priborili. Pričakujemo pa, da nam vlada omogoči, da se v okviru potekajočih pogajanj na ekonomsko-socialnem svetu lahko dogovorimo za standarde, kakršne določa KPDZSV. To bi moralo biti nekaj samoumevnega, saj smo tudi osebne asistentke in asistenti socialnovarstvene delavke in delavci,« so zapisali v sindikatu in okrcali državo, ki je OA vzpostavila v zasebnem namesto v javnem sektorju.
Po koncu lanske javne razprave je SOA skupaj s Svobodnim sindikatom Slovenije (SSS) in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pripravila skupno stališče v katerem smo zapisali tudi, da bi bilo najbolje, če bi bila osebna asistenca (OA) del javnega sektorja, saj bi bilo to najbolje za zagotavljanje kakovosti za uporabnice in uporabnike OA, pa tudi najprimerneje za zagotavljanje delovnopravnih standardov in upravičenj osebnih asistentk in asistentov.
Mi nismo krive/-i zato, da so se vodstva parlamentarnih strank leta 2017 odločila, da poslankam poslancem Državnega zbora prikrijejo dejstvo, da bodo stroški OA bistveno višji kot prvotnih 8 milijonov evrov letno. Tudi nismo krive/-i za to, da so izvajalci osebne asistence z invalidskimi organizacijami na čelu zavrnili predlog ustanovitve javnega zavoda za osebno asistenco. Nismo krive/-i, da ste jim popustili in da ministrstvo za finance že od septembra 2019 izvaja pritisk na MDDSZ, da naj ustavi naraščanje stroškov osebne asistence,« so zapisali v sindikatu.
Že takratni prvotni predlog MF je bil po mnenju SOA vse preveč konkreten in vsebinsko določen: znižanje cene ure storitve, torej znižanje delavskih upravičenj, kar oviranim osebam ne bi omogočilo neodvisnega življenja, OAsist pa ne poklica, temveč le priložnostno službo. V sindikatu so zato prepričani, da bi trenutna pot poslabšala kvaliteto osebne asistence, zaradi osipa delavcev pa ogrozila upravičenost prihodnje generacije uporabnikov.
Stop prekarizaciji osebne asistence
Poziv SOA vladi za kvalitetnejšo in ustrezno financirano osebno asistenco so podprli tudi v Sindikatu Mladi plus ter v ekosocialistični iniciativi Klas. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Mladi plus Mojca Žerak, je osebna asistenca ena izmed ključnih storitev, ki osebam, ki jo potrebujejo, omogoča dostojno življenje. »Nedopustno in naravnost zavržno je, da se to pomembno storitev premalo financira, s tem pa osebne asistente potiska v prekarnost. Na Sindikatu Mladi plus dobro vemo, kaj pomeni opravljati delo v prekarnih, nesigurnih razmerah, brez osnovnih delavskih in socialnih pravic – delo brez pravice do plačane bolniške odsotnosti, brez nadomestila za malico, prevoz, brez dopusta. Obstajajo pa subtilnejše oblike prekarizacije, pri katerih se javno financirana družbeno pomembna dejavnost izvaja v zasebnem sektorju, delavcem pa se ne zagotovi poklica ter z njim vseh pravic, kot pripadajo zaposlenim v javni službi, ampak samo priložnostni ‘job’,« menijo v sindikatu in vlado pozivajo k izpolnjevanju obljub o boju za omejevanje prekarnosti, ki ga je dala na začetku svojega mandata.
Aprila je bilo, po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, osebna asistenca priznana nekoliko več kot 4400 ljudem, storitve je izvajalo sto podjetij – izvajalcev osebne asistence (IzvOA), ki osebne asistentke in asistente (OAsist) – osebe, ki na terenu delajo s hendikepiranimi osebami, zaposlujejo. Natančnega podatka o številu asistentov ministrstvo ne vodi, ocenjuje pa, da jih je približno 8800, torej več, kot je policistov ali vojakov. Za izvajanje osebne asistence je država lani namenila 221,2 milijona evrov, povprečno 4278 evrov na uporabnika na mesec.
Podobno so zapisali tudi v ekosocialistični iniciativi Klas, kjer verjamejo, da vladajoči v kapitalizmu »znova in znova dokazujejo, da jim je vseeno za delo, ki temelji na družbeni solidarnosti. Najbolj šparajo prav na delavcih, ki opravljajo najpomembnejša dela v družbi – na osebnih asistentih, medicinskih sestrah, kuharjih, vzgojiteljicah! Namesto, da bi vlada osebni asistenci namenila dovolj denarja, spremljamo novice, kako bo raje za več sto milijonov kupovala za orožje, hkrati pa omogoča davčne odpustke najbogatejšim in poslušno uboga vse zahteve delodajalcev, kapitalistov, ki prosti čas preživljajo na jahtah in v svojih počitniških vilah, osebnim asistentom privoščijo le nekaj več od minimalnega dopusta,« je povedala njihova predstavnica Urška Janžič in poudarila, da je pogoj za kvalitetno in vsem uporabnikom in porabnicam dostopno osebno asistenco, da ta postane javna in dobro regulirana služba. »Zasebni izvajalci vidijo v osebni asistenci poslovno priložnost, med sabo so si konkurenca, namesto da bi delovali v prid ljudi. To škoduje tako delavcem kot tudi oviranim osebam. Koristi pa samo kapitalu, zato vas minister za delo Luka Mesec, minister za finance Klemen Boštjančič, predsednik vlade Robert Golob, pozivamo, da ugodite vsem zahtevam delavk in delavcev v osebni asistenci in zahtevamo konec varčevanja na delavcih, ker edino tako so možni dobri pogoji za kvalitetno delo! »
Miha Poredoš
Ne spreglejte tudi:
Sporočilo Sindikata osebne asistence političnim elitam: »Nič o nas brez nas!«
Nalagam ...