PKP7 – nov odpovedni razlog, ki spreminja Zakon od delovnih razmerjih – nabor najbolj spornih posledic nepremišljene odločitve

7. 1. 2021

Objavljamo komentar predsednice ZSSS, Lidije Jerkič, ki je z različnih vidikov kritično ovrednotila določbo v sedmem protikoronskem paketu, ki starejše delavce sili v upokojevanje, če to od njih zahtevajo delodajalci.

PKP7 je med svoje ukrepe, bolj ali manj povezane z epidemijo Covid-19, vtaknil sistemsko spremembo. Med večinoma začasne spremembe, ki imajo omejen rok trajanja (npr. subvencioniranje čakanja na delo) ali so enkratne narave (npr. dodatki) je vnesel spremembo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in sicer tako, da je določil nov odpovedni razlog. Od 1. 1. 2021 dalje je tako mogoče odpovedati delovno razmerje delavcu, ki je izpolnil pogoje za starostno upokojitev. Našli bomo velike zagovornike take rešitve (predvsem med delodajalci), pa tudi velike kritike (med neposredno prizadetimi in v sindikatih).

Sindikati smo se takoj po sprejemu te določbe odzvali in napovedali aktivnosti za njeno odpravo. Nismo bili edini. Na spornost rešitve je s finančnega vidika opozoril tudi Fiskalni svet, na ustavno spornost pa Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Naj takoj poudarim, da pri vsebini določbe ne gre za nikakršen razredni boj. Ne gre za to, ali imamo prav sindikati ali delodajalci, ne gre za interesni boj, temveč spoštovanje mednarodnih pravnih aktov, ustave in dolgoročnih interesov vseh državljanov in državljank, ki se kažejo v pravni varnosti, spoštovanju pravil o nediskriminaciji, vzdržnosti pokojninskega sistema, zaposlovalni politiki, varnosti pokojnin in ustreznosti njihove višine, torej tudi socialni varnosti prebivalstva. Na to mora paziti sistem, torej država sama po sebi. Ta ista država je ves trud preteklih deset in več let, ki se je kazal v strategijah načrtovanja dolgožive družbe, izboljšanja strukture zaposlenih, mehkih načinov spodbujanja podaljševanja delovne aktivnosti, subvencioniranju delodajalcev za zaposlovanje starejših, kopici dokumentov, načrtov, strategij programov ipd. vrgla z eno potezo skozi okno in ugotovila, da je starejše treba v imenu »enakopravnosti in solidarnosti«, upokojiti. Tu komentar ni potreben. Žal nam je, da ne vidijo dlje kot do konice nosu in zasledujejo zgolj parcialni interes upokojevanja posameznika, ki jim je v napoto.

Kaj je torej, poleg že navedenega, tako zelo sporno?

1. Način sprejema določila.

PKP7 je bil predmet pogajanj na pogajalski skupini Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Nekatere rešitve so bile na skupini usklajene, nekatere ne. Sporna določba ni bila nikoli predmet pogajanj, niti ni bila na kakršenkoli način predstavljena in sindikatom ni bila dana možnost argumentacije, zakaj je sporna. Sprejeta je bila kot amandma na izredni seji Državnega zbora RS, predlagana s strani SDS in NSi. Brez kakršne koli analize vsebine, posledic, stroškov, ki jih bo nosil proračun, vpliva na pokojninsko blagajno in celo navkljub zelo kritičnemu mnenju zakonodajno pravne službe (ki je komentirala podobno rešitev v vladnem predlogu). Način, kako je to bilo storjeno pomeni tudi v celoti nespoštovanje Pravil o delovanju ekonomsko socialnega sveta, Resolucije o normativni dejavnosti ter negiranje vloge in pomena socialnega dialoga in socialnega partnerstva.

2. Sprejeta določba pomeni sistemsko sprememb ZDR in ne »ukrep« za reševanje posledic epidemije. Brez argumentacije, brez časovne omejitve, mimo opozoril stroke, da gre za ustavno sporno materijo. Po vzoru Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) gre za trajno spremembo, ki oškoduje posameznika in družbo kot celoto.

3. Določba je poseg v zaupanje v pravno državo. Delavec, ki je še 29. decembra 2020 načrtoval svojo zaposlitev v skladu z veljavnim pravnim redom, ki mu je omogočal nadaljevanje delovnega razmerja in je v skladu s tem načrtoval tudi svoje življenje (npr. vzel kredit, ki ga bo lahko z  nadaljevanjem dela še odplačal), bo čez dva meseca brez službe. S pokojnino, bistveno nižjo od plače in s kreditom, ki ga ne bo mogel več plačati. Zaupanje v pravno državo in pravno predvidljivost je eden od elementov ustavnosti.

4. Določba je v ZDR uvrstila nov odpovedni razlog: Izpolnjevanje pogojev za starostno upokojitev. Delovno pravo temelji na splošnih pravnih načelih in na vrsti mednarodnih in notranjih aktov, ki so nastajali skozi dolgo obdobje. Nastajali so iz potrebe zaščite delavca, ki je v primerjavi z delodajalcem šibkejša stranka. Treba je bilo sprejeti vrsto, celo mednarodnih pravnih norm, da se zaščiti delavca pred enostranskimi posegi delodajalca v njegove pravice, i. Ena od pomembnih vrednot je trajanje delovnega razmerja in njegovo prenehanje. Zato je Mednarodna organizacija dela sprejela Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki določa, da delovno razmerje delavca ne preneha, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami delodajalca. Obstajati mora torej eden od navedenih razlogov, ki mora biti resen in utemeljen. S tem pa je tudi dano pravno varstvo delavcu pred odpovedjo delovnega razmerja. Izpolnitev pogojev za upokojitev to ni. Nasprotno, razlikovanje na podlagi starosti sodi med nedovoljene razloge, hkrati pa je delavcu s takšno odpovedjo odvzeta možnost učinkovitega pravnega varstva pred odpovedjo.

“Posamezniku bo onemogočeno, da bi si s podaljšanjem delovnega razmerja lahko povečal odmerni odstotek pokojnine ali dodatno prejemal sedaj veljavnih 40% pokojnine poleg plače. Poleg tega bo njegov odmerni odstotek manjši (postopoma prehajamo na višjega – 63,5) kar pomeni, da bo posameznik zaradi tega na letni ravni prejel pri povprečni pokojnini skoraj 500 evrov manj. Da s tem ustvarjamo novo skupino revnih upokojencev, ni treba posebej poudariti,” opozarja Lidija Jerkič. Foto: M. K. 

 

5. Ustava RS določa, da je zaposlitev vsakemu dostopna pod enakimi pogoji. Pod enakimi pogoji lahko seveda vsak tudi izgubi zaposlitev. Zato ima ZDR že sedaj vrsto odpovednih razlogov, v skladu tudi s prej omenjeno konvencijo MOD: redno in izredno odpoved, odpoved iz poslovnih razlogov, krivdno odpoved, odpoved iz razloga nesposobnosti. Enostransko, sporazumno, s  ponudbo nove pogodbe. Na vsakega od teh načinov je mogoče delavcu odpovedati delovno razmerje, tudi starejšemu delavcu. Samo starejšemu delavcu pa jo je po novem mogoče odpovedati zato, ker je izpolnil pogoj za starostno pokojnino. Brez utemeljitve drugih razlogov. Razliko ste lahko zaznali. Tej razliki se reče diskriminacija. Diskriminacija na kakršnikoli osnovi, tudi starosti, pa je prepovedana. Opozoriti velja še na dejstvo, da ta odpovedni razlog predstavlja velik pritisk na ceno dela starejših delavcev, ki bodo želeli opravljati delo tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Obstaja namreč verjetnost, da bodo delodajalci postavili pogoj, da morajo starejši delavci, ki bi želeli opravljati delo tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, pristati na nižjo plačo za enako ali celo večjo količino dela. Povedano drugače: ta odpovedni razlog bo po eni strani povečeval število revno zaposlenih, po drugi strani pa bo povečeval število revnih upokojencev

6. Nov odpovedni razlog ima tudi veliko sporočilno vrednost, ki jo pristaši rešitve, verjetno nevede, ali celo vede, zelo jasno komunicirajo: treba se je na čim lažji način znebiti tistih, ki »niso več dovolj produktivni, ki so v službi samo še za lastne koristi, ki so slabi delavci, ki so problematični«. Takšno etiketiranje posameznikov je, najmanj kar lahko rečemo, žaljivo. Delodajalci glasno povedo, da bodo nadaljevali delovno razmerje z dobrimi delavci, ki jih potrebujejo. Torej slabe, ki jih ne potrebujejo, bodo odpustili. Zakaj torej nov odpovedni razlog? To je mogoče že po veljavni zakonodaji. Nov razlog daje udobje odpuščanja, brez obrazložitve. Postavite se v kožo človeka, ki bo na podlagi tega razloga dobil odpoved? Star, odvečen, slab, nekoristen … Razzlogovanju tako vlade kot delodajalskih organizacij lahko rečemo samo: katastrofa. Sicer pa ta odpovedni razlog daje tudi podlago, da se delodajalci na enostaven in za njih popolnoma varen način znebijo delavcev, ki se zavedajo svojih pravic iz delovnega razmerja

7. Sprejem člena, ki je stopil v veljavo praktično takoj, pomeni, da bo člen veljal, dokler se ga pravno ne »spravi s sveta«. To pomeni, da je od 1.1.2021 mogoč odpust delavca, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, brez navajanja drugih razlogov, z odpovednim rokom 60 dni in odpravnino, kot pripada npr. trajno presežnemu delavcu. Delavec dejanskega pravnega varstva sploh nima, razen v primeru, če bo izračun pogojev, ki jih bo uporabil delodajalec, napačen. O vsebini odpovedi, četudi bi šlo za šikaniranje, sodišče seveda ne bo presojalo.

8. Z vidika posameznika je, kot že rečeno, tak odpovedni razlog diskriminatoren. Pa ne le to. Posamezniku bo onemogočeno, da bi si s podaljšanjem delovnega razmerja lahko povečal odmerni odstotek pokojnine ali dodatno prejemal sedaj veljavnih 40% pokojnine poleg plače. Poleg tega bo njegov odmerni odstotek manjši (postopoma prehajamo na višjega – 63,5) kar pomeni, da bo posameznik zaradi tega na letni ravni prejel pri povprečni pokojnini skoraj 500 evrov manj. Da s tem ustvarjamo novo skupino revnih upokojencev, ni treba posebej poudariti. Seveda se, v teoriji, tak delavec lahko ponovno zaposli. Velika verjetnost je, da se bo lahko zaposlil le, če bo država zanj delodajalcu dala subvencijo, ali pa za bistveno nižje plačilo, kot ga je prejemal do sedaj. V obeh primerih negativen rezultat.

Da ministrstvo za delo s trditvami, da bo prisilno upokojevanje starejših vodilo v več zaposlitev mladih zavaja, so na tiskovni konferenci pred sedežem ministrstva opozorili tudi v Sindikatu Mladi plus. Foto: M. K.

 

9. Odločevalcev ni zanimalo, kakšen vpliv bo sprememba imela na pokojninsko blagajno ali posredno na proračun, ki doplačuje v blagajno, če sredstev ni dovolj. Po oceni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bi v primeru, da preneha delovno razmerje vsem, ki imajo izpolnjene pogoje za upokojitev, dodatno breme zanašalo daleč preko 200 milijonov evrov. Namesto, da bi s podaljševanjem dela isti delavci vplačevali v blagajno in delali dlje, bodo črpali sredstva iz blagajne. Manj bo vplačanih davkov in dohodnine. To ni zaskrbelo nikogar. Nas pa na tem mestu zanima tudi, ali bodo delodajalci vrnili vsa sredstva iz projektov, ki so jih v zadnjih nekaj letih dobili financirane s strani države in kjer so propagirali daljšo aktivnost starejših delavcev.

10. Zaradi prenehanja delovnega razmerja starejših delavcev ne bo novi zaposlitev mladih. Obrazložitve sprememb s to argumentacijo so čisto zavajanje. Če bi kdo natančno analiziral podatke o brezposelnih na zavodu in strukturo tistih, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, bi na prvi pogled ugotovil, da niso zamenljivi. Seveda se nihče ni potrudil. Bo pa zagotovo prišlo do dodatnega obremenjevanja delavcev, ki so še v delovnem razmerju. Praviloma za isto plačilo bodo delali več in dlje, še za tiste, ki bodo upokojeni.

11. Posledice nepremišljene odločitve bodo vplivale na vse. Zaradi minusa v pokojninski blagajni bo treba podaljšati delovno dobo in (ali) upokojitveno starost, kar bodo občutile prav generacije, v imenu katerih sedaj odpuščamo starejše. Sindikati bomo zato še bolj kot do sedaj vztrajali, da se dvigne prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev. V imenu konkurenčnosti jim je bil začasno zmanjšan, kar je preraslo v trajno zmanjšanje. Konkurenčnost se zato ni nič povečala, edini rezultat je milijonsko in več doplačilo v pokojninsko blagajno s strani proračuna, torej vseh nas. Zaradi nižjih pokojnin se bodo povečali socialni transferji, namesto vplačanih davkov iz plač bo luknja v proračunu. Res nerazumljivo je, kako se lahko kdorkoli pohvali, da je to, kar so storili, dobro in pomembno ter razvojno. Razen seveda, če smatra pod pojmom razvojno naravnan ukrep razgradnjo temeljev socialne države in povečevanje revščine v Sloveniji.

Kaj bomo storili sindikati?

1. Zagovornika enakih možnosti in varuha človekovih pravic smo že pozvali k presoji diskriminatornosti predlagane rešitve.

2. O stanju socialnega dialoga in posegih v delovnopravno zakonodajo brez sodelovanja socialnih partnerjev bomo obvestili Evropsko komisijo, kje je socialni dialog ena od prioritetnih vrednost.

3. Obvestili bomo sindikalne organizacije na evropski ravni.

4. Predlagali bomo ustavno presojo sprejete določbe PKP7 in predlagali začasno zadržanje uveljavitve

5. Zastopali bomo svoj člane v postopkih pred sodišči, če jim bo pogodba odpovedana iz razloga po PKP7.

6. Ves čas bomo tekoče obveščali javnost.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS

Share