Varstvo plače

Dolgotrajnost postopkov pred delovnimi sodišči, morebitni stečaji ali prisilne poravnave delodajalcev tekom trajanja sodnega postopka velikokrat privedejo do situacije, ko delavcem po koncu sodnega postopka ostane zgolj pravnomočna sodba, brez dejanske možnosti realizacije te sodbe ali pa je poplačilo po pravnomočni sodni odločbi minimalno. Zato se zavzemamo, da plačilna lista pridobi naravo verodostojne listine, na podlagi katere je možno vložiti izvršilno sredstvo. S tem bi se skrajšalo časovno trajanje postopka pred pristojnimi sodišči, zmanjšalo bi se število kršitev zaradi neizplačanih oz. premalo izplačanih plač, manjša bi bila obremenjenost delovnih sodišč, manjši pritisk na delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in povečala bi se možnost, da zaposleni delavci dejansko pridobijo poplačilo neporavnanih obveznosti.

Prekarne zaposlitve/zaposlitev za določen čas

Izredno velik problem slovenskega trga dela predstavlja vedno večje število prekarnih zaposlitev in zaposlovanja za določen čas. Delodajalci obliko zaposlovanja za določen čas, ki bi naj predstavljala izjemo, zlorabljajo, saj sklepajo tovrstne pogodbe o zaposlitvi tudi v primerih, ko za to ne obstaja dejanski razlog. Tako je potrebno sprejeti ukrepe (zakonske in druge) za stimuliranje zaposlovanja za nedoločen čas in za omejevanje zaposlovanja za določen čas in ostalih prekarnih oblik zaposlitev. Potrebno je tudi oblikovati in sprejeti ukrepe, s katerimi bi se v večji meri regulirale pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo delo v omenjenih oblikah.

V ta namen se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za:

    • spremembo ugotavljanja pogojev zakonitosti zaposlitve za določen čas, pri čemer je v večji meri potrebno upoštevati čas opravljanja dela pri delodajalcu. Pri tem ne sme biti pomembno, ali gre za isto delovno mesto oziroma za isto vrsto dela ali ne, kakor tudi ne, ali gre za neposredno zaposlitev pri posameznem delodajalcu (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) ali pa gre za posredno opravljanje dela (npr. preko agencije za posredovanje dela),
    • zvišanje prispevka za zaposlovanje za zaposlene za določen čas,
    • preprečevanje prekarnih oblik zaposlovanja na način, da se sorazmerno povečuje višina prispevkov glede na tveganost zaposlitve ter za dodelitev odpravnine delavcu, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
    • večjo regulacijo prekarnih oblik zaposlovanja, zlasti za določitev pravic delavcev, ki delo opravljajo v teh oblikah in jasno določitev pogojev, kdaj se lahko delo opravlja v kakšni drugi obliki kot je redno delovno razmerje,
    • nediskriminatorno obravnavo delavcev, ki opravljajo delo v prekernih oblikah zaposlitve, za določen čas, agencijskih delavcev ter delavcev, ki opravljajo delo v okviru t. i.  »lažne samozaposlitve«.

Samozaposlitve

Število samozaposlenih oseb, njihov položaj, dejstvo, da se »samozaposlitev« vse bolj pojavlja kot prikrita oblika delovnega razmerja (»lažna samozaposlitev«) zahteva spremembe na tem področju.

Zato zahtevamo sprejetje takšnih ukrepov, ki bi tovrstne anomalije samozaposlovanja odpravile. Ukrepi morajo jasno in nedvoumno določiti, kdaj je institut samozaposlovanja zlorabljen in kdaj bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje. Zavzemamo se za večjo in učinkovitejšo regulacijo statusa samozaposlitve, za boljšo usposabljanje  in pripravo brezposelnih oseb na status samozaposlene osebe, za oblikovanje ustreznega podpornega okolja ter za večanje socialne varnosti samozaposlenih oseb. Tako se zavzemamo za spremembo zakonodaje, po kateri bodo samozaposlene osebe pod določenimi pogoji upravičene tudi do prejemanja denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči.

Delo preko agencij za posredovanje delavcev – agencijsko delo

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se zavzemamo, da se obseg agencijskega dela pri posameznem delodajalcu zmanjša z uvedbo zgornje meje (števila/kvote) agencijskih delavcev pri posameznem delodajalcu. Prav tako se zavzemamo za zaostritev pogojev za ustanavljanje in delo agencij za zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku, za poostritev nadzora nad njihovim delovanjem in ostrejše sankcije v primeru kršenja zakonskih in podzakonskih predpisov.

Delujemo v smeri, da se tripartitni sistem agencijskega dela (delodajalec-delavec- uporabnik) razširi tudi s sodelovanjem Zavoda RS za zaposlovanje ali drugega državnega organa. S tem bi pridobili pregled nad zagotavljanjem dela delavcev drugemu uporabniku, zmanjšale bi se možnosti zlorabe, vsekakor pa bi se povečala kontrola nad uporabo tovrstnega opravljanja dela. Pomembno je, da se okrepi javni nadzor nad agencijskim delom.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se zavzemamo za oblikovanje in sprejem sistema, po katerem bi agencije za posredovanje dela morale imeti določeno število delavcev zaposlenih za nedoločen čas. Sprejetje takšnega sistema bi pripomoglo k zmanjšanju izkoriščanja agencijskih delavcev in k spremembi statusa agencije za posredovanje dela.

Specifičnost položaja agencijskih delavcev v delovnem razmerju zahteva tudi posebno obravnavo teh delavcev, zlasti z vidika pravic in obveznosti, ki niso vezane na delodajalca uporabnika. Zato se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za sprejem kolektivne pogodbe, ki bi urejala specifičnost položaja teh delavcev tako v delovnem razmerju kot tudi na trgu dela.

Delovni čas

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da se z družbenim razvojem, razvojem informacijske tehnologije, spremenjenim načinom opravljanja dela in novimi oblikami dela vedno pogosteje prepletata tako zasebni kot delovni čas. Meja med delovnim in zasebnim časom je vedno tanjša, pri čemer pa delovni čas vedno pogosteje posega v čas zasebnosti in družine.

Poseben problem predstavlja razporeditev delovnega časa, kršitve na tem področju pa so izredno težko dokazljive. Zato se zavzemamo, da se delovni čas ureja v okviru dialoga med sindikati in delodajalcem, ne pa z enostranskimi akti delodajalca. Pri preprečevanju zlorab izvajanja delovnega časa je potrebno dati večji poudarek vključitvi inšpektorata za delo ter kolektivnim delovnim sporom. Z namenom učinkovitega preprečevanja zlorab razporejanja delovnega časa usposabljalamo sindikalne zaupnike pri delodajalcih.

Zaradi podaljševanja delovnega časa in intenzivnosti dela prihaja do izčrpanosti in izgorelosti na delovnem mestu kot psihofizičnega zloma, ki povzroča dolgotrajno bolniško odsotnost in celo izgubo delovne zmožnosti. Zato je nujno potrebno vzpostaviti mehanizme, ki spodbujajo učinkovito organizacijo delovnega časa na delovnem mestu, tudi s prilagajanjem delovnih mest, in sicer v kombinaciji z  intenzivnim vlaganjem v znanje zaposlenih, še posebej med nižje kvalificiranimi.

Stalno vlaganje v znanje zaposlenih mora biti integralen proces oblikovanja poslovne odličnosti. Zato se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za intenzivna vlaganja v izobraževanja zaposlenih, še posebej nižje kvalificiranih in starejših, in za prilagoditev organizacije dela, saj to v končni točki pomeni večjo avtonomijo dela zaposlenih in višjo dodano vrednost na zaposlenega v podjetju.

Specifičen problem predstavlja višek delovnih ur, ki je največkrat posledica začasne prerazporeditve delovnega časa. Zlasti predstavlja velik problem dejanska nezmožnost koriščenja viška delovnih ur v tekočem koledarskem letu (t.j. v letu, v katerem je bil višek ur ustvarjen), kar pa vpliva na kvaliteto življenja delavca, njegovo delovno intenzivnosti in na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zato zahtevamo dosledno spoštovanje ureditve delovnega časa, predvideno z zakonom in kolektivnimi pogodbami, ob hkratnem sprejetju ukrepov, ki delavcem omogočajo najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je bil višek ur ustvarjen, koriščenje viška teh ur.

Vedno večje poseganje delovnega časa v zasebnost delavca, neustrezen način razporejanja delovnega časa, izredno veliko število opravljenih delovnih ur nad polnim delovnim časom ter vse večji psihični pritisk delodajalcev na delavce se odraža tudi v obremenjenosti delavcev. Ta obremenjenost na delovnem mestu pa vse pogosteje prehaja v izgorelost delavca. Zato se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za jasno ločnico med zasebnim in delovnim časom, za dosledno upoštevanje določb glede počitkov in odmorov med delovnim časom in delovnimi dnevi ter da delodajalci sprejmejo ukrepe, ki bodo preprečevali izgorevanje delavcev. Večja obremenjenost delavcev in izgorevanje na delovnem mestu namreč vodita do povečanih možnosti poškodb pri delu, kar pa je z vidika zdravja in varstva pri delu nedopustno.

Zaposlovanje/socialno investiranje

V okviru socialnega investiranja (poskus usklajevanja ekonomskih in socialnih ciljev) se zavzemamo za oblikovanje in sprejetje ukrepov, ki posameznikom, družinam oziroma skupinam ponujajo možnost učinkovitega prilagajanja na različne življenjske situacije in nove oblike tveganj (spreminjanje kariernih vzorcev, staranje prebivalstva, klimatske spremembe). S tem socialna politika ne bo več dojeta zgolj kot socialna zaščita, temveč tudi kot produktivni družbeni element.

Zavzemamo se za uvedbo nacionalne sheme pripravništva za mlade v kombinaciji z rotacijo na delovnem mestu in mentorsko shemo, ki bo na enem koncu ponujala mladim vstop na trg dela, na drugem koncu pa zaposlenim možnost poklicnega napredovanja preko dodatnega izobraževanja. Sistem bi se lahko vsebinsko izvajal preko skupne fundacije socialnih partnerjev za izobraževanje.

V okviru zaposlovanja mladih predlagamo uvedbo bonus/malus sistema za zaposlovanje mlajših od 26 let in starejših od 50 let. Vzporedno s tem sistemom naj se razvije še podporni sistem subvencioniranja tovrstnih zaposlitev, in sicer preko davčnih olajšav in subvencioniranja socialnih prispevkov za določen čas ter upoštevanje zaposlitve (števila) mlajših in starejših delavcev za nedoločen čas pri odmeri davka na dohodke delodajalcev (pravnih in fizičnih oseb).

V okviru povečevanja vlaganj v izobraževanje se zavzemamo za ustanovitev posebnega sklada za izobraževanje, upravljanega na bipartitni ravni s strani socialnih partnerjev. Namen sklada bi bil zagotoviti učinkovito porabo sicer neporabljenih sredstev iz razpisov in projektov, namenjenih izobraževanju in usposabljanju odraslih, s čimer bi se povečala koncentracija sredstev, namenjenih za usposabljanje in izobraževanje odraslih. Namen sklada bi bila tudi odprava administrativnih ovir, s katerimi se srečujejo prijavitelji, kot tudi nudenje pomoči pri izpolnjevanju prijav.

Realizira naj se sklad prehodnih najemnih stanovanj. Mladi bi glede na število otrok in finančno stanje prehajali iz enosobnih v večsobna stanovanja, pri čemer bi se fond vedno znova obnavljal. Nujno povečanje obsega najemnega stanovanjskega sklada se mora stimulirati tudi z davkom na nepremičnine in progresivnim davkom na stanovanja, ki so prazna več kot 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih.

Zavzemamo se za pospešitev javnih vlaganj v dolgotrajno oskrbo, in sicer na način, da bo to širša socialna investicija, ki zagotavlja tako kvalitetno storitev kot tudi obilo novih delovnih mest.

Za zagon programov socialnega podjetništva na lokalni, regionalni in nacionalni ravni se zavzemamo za zagotovitev ustreznih sistemskih finančnih sredstev, zlasti iz strukturnih virov socialnega podjetništva (»EC Social Business Iniciative«).

Zavzemamo se za pospešitev vlaganj v nacionalne projekte z močno sektorsko komponento trajnostnega razvoja. Zlasti je potrebno razviti sistem vlaganj v t.im. »zeleno ekonomijo«, pri čemer pa je potrebno vzporedno oblikovati posebne programe aktivne politike zaposlovanja (APZ) za izobraževanje, svetovanje ter preusposabljanje na področju prehoda v zeleno ekonomijo. Zavzemamo se za pospešeno vlaganje v lesarstvo oz. gozdarstvo in v močno prehransko samooskrbo. Tovrstna vlaganja imajo multiplikativne učinke tako v smislu zaposljivosti kot v smislu razvoja trajnostnega policentričnega razvoja. Ker pa je njihov razvoj odvisen tudi od davčnega sistema, se bomo zavzemali tudi za sprejem takšne davčne politike, ki bo tovrstna vlaganja, investicije tudi spodbujala.

Za mala in srednja podjetja predlagamo uvedbo posebnega programa »zelenih vavčerjev«, tj. subvencij, ki bodo na voljo za prehod v uporabo zelenih tehnologij oziroma obnovljivih virov energije.

Zavzemamo se za promocijo in veljavo projekta »Družini prijazno podjetje«, zlasti v smeri večjega spodbujanja usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v podjetjih ob sodelovanju socialnih partnerjev.