Share

POROČILO EUROFOUND O REZULTATIH ŠESTE EVROPSKE ANKETE O DELOVNIH RAZMERAH EWCS IZ LETA 2015

Evropska agencija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND) iz Dublina je včeraj objavila v angleščini poročilo o rezultatih šeste evropske ankete o delovnih razmerah EWCS, ki je bila izvedena v letu 2015 v 28 državah EU, v 5 državah kandidatkah za EU (Albanija, Makedonija, Črna gora, Srbija in Turčija) ter v Švici in Norveški. EUROFOUND to anketo od leta 1991 dalje ponovi vsakih pet let, kar omogoča opazovanje trendov, kako se spreminja trg dela v EU državah.

Prvo poročilo prinaša zgolj prve rezultate. Podrobnejše analize bodo objavljene spomladi 2017.

6. anketa EWCS se je osredotočila na kakovost poklicnega življenja kot ključnega elementa za oblikovanje družbe, v kateri živimo. Neposredno namreč prispeva k blaginji delavcev, omogoča uravnoteženje družinskih in delovnih obveznosti posameznikov, omogoča vzdržnost delovne aktivnosti, delo do višjih starosti, izboljšuje položaj podjetij in zvišuje produktivnost ter prispeva k doseganju splošnih ciljev, kakršen je npr. enake možnosti obeh spolov. Na kratko: kakovostna delovna mesta omogočajo boljše življenjske in delovne razmere za vsakogar.

ALI STE PRI DELU? ODGOVORI SLOVENCEV ODGOVORI V EU
Izpostavljeni vibracijam na delovnem   mestu 20 % 19 %
Izpostavljeni močnemu hrupu 33 % 27 %
Izpostavljeni visokim temperaturam vsaj   ¼  delovnega časa 30 % 24 %
Izpostavljeni nizkim temperaturam je vsaj   ¼ delovnega časa 22 % 21 %
Na delovnem mestu vdihava dim, hlape,   prah 15 % 14 %
Dihajo vroče hlape 8 % 11 %
Izpostavljeni kemikalijam vsaj ¼   delovnega časa 14 % 18 %
Izpostavljeni tobačnemu dimu drugih ljudi   vsaj ¼ časa 5 % 9 %
Izpostavljeni kužnim snovem vsaj ¼   delovnega časa 11 % 14 %
Dvigujejo in premikajo druge ljudi vsaj ¼   delovnega časa 8 % 10 %
Delajo v utrujajočih in prisiljenih držah 18 % ves čas

28 % med ¼ in ¾ delovnega časa

14 % ves čas

30 % med ¼ in ¾ delovnega časa

Dvigujejo težka bremena vsaj ¼ delovnega   časa 27 % 32 %
Delo vsebuje ponavljajoče se gibe 41 % skoraj ves delovni čas

25 % med ¼ in ¾ delovnega časa

34 % skoraj nikoli

32 % skoraj ves delovni čas

29 % med ¼ in ¾ delovnega časa

38 % skoraj nikoli

Pri delu sedijo 30 % skoraj ves čas

32 % med ¼ in ¾ delovnega časa

38 % skoraj nikoli

27 % skoraj ves čas

30 % med ¼ in ¾ delovnega časa

43 % skoraj nikoli

Osebno varovalno opremo pri delu   uporablja več kot ¼ delovnega časa 22 %

OPOMBA: v najboljših državah je takih   zgolj od 13 % do 15 %

21 %
Povprečno na teden dela za delodajalca 27 % več kot 40 ur

58 % od 35 do 40 ur

16 % manj kot 35 ur

23 % več kot 40 ur

48 % od 35 do 40 ur

29 % manj kot 35 ur

V posameznem mesecu vsaj enkrat dela vsaj   10 ur na dan 40 % 32 %
Ponoči dela 20 % 19 %
Izmensko dela 24 % 21 %
Vsaj enkrat na mesec dela tudi v soboto   in nedeljo 57 % 54 %
Vsaj enkrat mesečno ima manj kot 11 ur   počitka med dvema delovnima dnevoma 23 % 26 %
Za delodajalca delajo tudi v svojem   prostem času 7 % vsak dan (najvišji % v EU!)

49 % nikoli

2 % vsak dan

55 % nikoli

Delati mora zelo hitro 28 % 24 %
Ni dovolj časa, da bi se opravilo delo,   kot je treba 5 % redno 10 % redno
Je na hitro brez pravočasnega obvestila   pozvan, naj pride delat 65 % nikoli 61 % nikoli
Ali se je težko dogovoriti za uro do dve   odsotnosti z dela zaradi družinske obveznosti 39 % težko 34 % težko
Kako ste zadovoljni z delovnimi razmerami   na svojem glavnem delovnem mestu? 2 % zelo nezadovoljen

14 % ne najbolj zadovoljen

64 % zadovoljen

20 % zelo zadovoljen

3 % zelo nezadovoljen

12 % ne najbolj zadovoljen

59 % zadovoljen

26 % zelo zadovoljen

Deležen sem priznanja za delo, ki ga   opravljam 53 % da

30 % ne

16 % niti da niti ne

65 % da

16 % ne

19 % niti da niti ne

Ali sem primerno plačan za svoj trud in   dosežke? 47 % da

40 % ne

13 % niti da niti ne

51 % da

31 % ne

19 % niti da niti ne

Ali ima vaše delo učinek na vaše zdravje? 47 % ne

36 % da, negativno

17 % da, pozitivno

62 % ne

26 % da, negativno

11 % da, pozitivno

Ali ste zadnjih 12 mesecev šli na delo,   čeprav ste bili bolni? 55 % da 43 % da
Ali menite, da boste lahko opravljali   isto ali podobno delo do svojega 60. leta starosti? 43 % ne 27 % ne
Ali lahko svoje ideje vnesete v svoje   delo? 69 % da 55 % da
Ali lahko vplivate na za vaše delo   pomembne odločitve? 59 % da

20 % včasih

21 % redko ali nikoli

47 % da

25 % včasih

27 % redko ali nikoli

Ste se v zadnjih 12 mesecih usposabljali   na delovnem mestu 39 % da 31 % da

 

PRIROČNIK ZA ZAZNAVANJE, VREDNOTENJE IN ODPRAVLJANJE ERGONOMSKIH TVEGANJ NA DELOVNEM MESTU

Inženirska zbornica Slovenije je v juniju in septembru 2016 organizirala seminar Vrednotenje ergonomskih tveganj na delovnem mestu. Projekt je financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Cilj projekta je bila priprava Priročnika za zaznavanje, vrednotenje in odpravljanje ergonomskih tveganj na delovnem mestu in letaka Vrednostna ergonomska analiza. V priročniku je prikaz osnovnih postopkov in priporočil za hitro in enostavno prepoznavanje tistih ergonomskih tveganj na delovnem mestu, ki lahko vodijo do t.i. mišično kostnih obolenj oz. disfunkcij, ki predstavljajo večino vzrokov za bolezenske odsotnosti iz dela in predčasno upokojevanje. Prav tako pa je v tem priročniku prikazan in pojasnjen pristop za kvantitativno vrednotenje tveganj za nastanek t.i. mišično kostnih obolenj oz. disfunkcij.

Priročnik

Letak

 

ABSENTIZEM V GRADBENIH DEJAVNOSTIH ZARADI MIŠIČNO-KOSTNIH OBOLENJ IN PRIPOROČILA ZA IZVEDBO PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Publikacija je nastala v projektnem konzorciju Gradim zdravo (2015-2016): Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti SDGD Slovenije, GIZ ZGIGM in Zbornica VZD.

Publikacija

 

 

 

KEMIKALIJE NA DELOVNEM MESTU: PODATKOVNA ZBIRKA RISCTOX   

Evropski sindikalni inštitut ETUI  v sodelovanju s Španskim sindikalnim institutom ISTAS je razvil podatkovno zbirko RISCTOX in omogočil dostop do nje na svetovnem spletu. Omogoča dostop do podatkov o več kot 100.000 kemikalijah.

Nevarnosti, povezane s kemikalijami, so slabo poznane. A kar tretjina v Evropi vsako leto priznanih poklicnih bolezni je posledica izpostavljenosti nevarnim kemikalijam na delovnem mestu. Delavci na splošno nimajo hitrega in lahkega dostopa do podrobnih informacij o kemikalijah, s katerimi delajo. Da jim pomaga, je ETUI skupaj z ISTAS razvil podatkovno bazo RISCTOX. Delavci imajo tako dostop do podatkov za več kot 100.000 kemikalij, od katerih jih več tisoč lahko povzroči raka, alergije, zmoti hormonski sistem ali ogrozi posameznikove reproduktivne organe. Vsak podatkovni karton vsebuje klasifikacijo kemikalije in oznake v skladu z evropskimi uredbami, njihov poglavitni namen (topila, čistila, odstranjevalci barve ipd.), kako učinkuje na zdravje ter poklicne bolezni, ki jih povzroča. Med njimi so sindikati našli skoraj 570 snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost.

Informacijo o kemikaliji je mogoče pridobiti preprosto z vpisom v okence za iskanje imena kemikalije ali njene identifikacijske številke v glavnih mednarodnih seznamih. Podatki so v angleščini.

 

HORMONSKI MOTILCI NA DELOVNEM MESTU

Hormonski motilci so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in povzročajo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih.

Raziskava Inštituta za znanost o ocenjevanju tveganja (IRAS) na univerzi v Utrechtu prinaša oceno, da socio-ekonomski stroški zaradi izpostavljenosti kemikalijam, ki so hormonski motilci, znašajo v vropski uniji med 46 in 288 milijardami evrov letno. Poročilo, objavljeno aprila 2016, je naročilo nizozemsko ministrstvo za infrastrukturo in okolje. Navaja več kot 80 bolezni, ki so povezane z izpostavljenostjo kemikalijam, ki so hormonski motilci. Največ stroškov je zaradi učinkov na živčni sistem, kakršni so motnje koncentracije in hiperaktivnost (ADHD), avtizem, bolezni presnove, kakršni sta debelost  in diabetes. Avtorji opozarjajo, da je treba te ocene interpretirati previdno zlasti zaradi različnih metod za izračun stroškov zdravljenja in zaradi ne dokončno pojasnjenih vzročnih zvez med izpostavljenostjo in zdravstvenimi težavami.  

Glej več o raziskavi IRAS v angleščini:

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo na pobudo ZSSS pripravilo letak in priročnik za ozaveščanje delodajalcev in delavcev o vrstah hormonskih motilcev, prisotnih na delovnem mestu, njihovem vplivu na zdravje in možnih preprečevalnih ukrepih.

Pismo o nameri, MDDSZEM.

 

KEMIKALIJE NA DELOVNEM MESTU – SPLETNE STRANI Z INFORMACIJAMI

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko najde informacije o nevarnih kemikalijah, s katerimi se delavci srečujejo na delovnem mestu na nsalednjih spletnih straneh:

Informacije o kemikalijah Evropske agencije za kemikalije ECHA

Substitution Support Portal: Dobra praksa pri nadomeščanju nevarnih kemikalij z manj nevarnimi (tudi v hrvaščini)

Evropski sindikalni inštitut ETUI  v sodelovanju s Španskim sindikalnim institutom ISTAS je razvil podatkovno zbirko RISCTOX in omogočil dostop do nje na svetovnem spletu. Omogoča dostop do podatkov o več kot 100.000 kemikalijah.

IARC Mednarodna agencija za raziskovanje karcinogenov, klasifikacija karcinogenov

 

PUBLIKACIJE EU OSHA O KARCINOGENIH, ZELENIH DELOVNIH MESTIH IN NANOMATERIALIH

Vabimo vas, da si preberete dve v slovenščino prevedeni publikaciji Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Dostop s klikom na naslednji povezavi:

V nekaterih tujih jezikih je možen dostop do publikacije o orodjih za upravljanje z nanomateriali na delovnih mestih.

Nanomateriali v zdravstvenem sektorju: poklicna tveganja in preprečevanje

Nanomateriali pri vzdrževalnih delih: poklicna tveganja in preprečevanje

 

 

PSIHOSOCIALNA TVEGANJA V EVROPI: RAZŠIRJENOST IN STRATEGIJE ZA PREPREČEVANJE

Povzetek skupnega poročila Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in Evropske fundacije za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer iz Dublina (EUROFOUND) o psihosocialnih tveganjih pri delu v Evropi v okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje poteka v letih 2014 in 2015 pod naslovom »Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta«.

Poročilo na spletni strani EU OSHA

Povzetek poročila v slovenščini

 

OBVLADANJE PSIHOSOCIALNEGA TVEGANJA NA DELOVNEM MESTU Z ORODJEM OPSA

Povezava na spletno stran s tremi verzijami e-orodja OPSA in kalkulatorjem učinka investicije v promocijo zdravja na delovnem mestu.

Ocenjevanje tveganja je ključni element sistema varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec je od novembra 2011 dalje dolžan oceniti tudi tveganja za zdravje delavcev zaradi psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS 43/2011) od leta 2011 v 24. členu določa naslednjo novost: »Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.«

Te druge oblike psihosocialnega tveganja, ki jih ZVZD-1 omenja, se nanašajo predvsem na z delom povezani stres.

Na spletni strani Družbenomedicinskega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je od 4. 11. 2014 dalje objavljeno novo e-orodje OPSA za ocenjevanje tveganja zaradi psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Nastalo je v dvoletnem projektu z naslovom »Skrb za zdravje zaposlenih skozi usmerjeno obvladovanje psihosocialnih obremenitev«, v katerem sta kot partnerja sodelovala tudi ZSSS in Območna organizacija ZSSS za Podravje in Koroško.

Na tej spletni strani so dostopne:

1. Promocijsko izobraževalne vsebine iz področja psihosocialnih tveganj in zdravstvenega absentizma (tudi npr. o stresu na delovnem mestu ter o njegovih vzrokih in posledicah),

2. Orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (orodje OPSA).

1) Osnovni podatki o uporabi orodja OPSA (pdf)

2) Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA (pdf, 12 MB, 5.11.2014)

3) Vprašalnik OPSA (pdf), namenjen tiskanju ter ročnemu izpolnjevanju

4) Excelova datoteka (zip, 480 KB, 3.11.2014), namenjena vnosu in vrednotenju podatkov ter samodejni izdelavi ocene psihosocialnih tveganj, njihovih negativnih posledic ter oblikovanju ukrepov za njihovo obvladovanje. Uporaba datoteke je prilagojena za delo v okolju Windows, MS Office 2007.

E-orodje OPSA, ki je brezplačno na voljo na internetu, delodajalcu ponuja priročno orodje, da s pomočjo vprašalnika, na katerega odgovorijo zaposleni, identificira različne vzroke stresa povezanega z delom in tudi za vsakega med njimi ponuja tudi nabor možnih ukrepov za obvladovanje tega stresa.

Orodje OPSA je nadgradnja orodja IDTS iz leta 2012, ki pa še ni bilo opremljeno z naborom ukrepov za obvladovanje z delom povezanega stresa. Orodje OPSA je slovensko e-orodje, ki temelji na znanstvenem pristopu in upošteva slovenske razmere na delovnem mestu. Omogoča oceno tveganja za 17 različnih možnih virov z delom povezanega stresa (tako imenovanih stresorjev) in njihovo usmerjeno obvladovanje oziroma preventivne ukrepe glede na različne stresorje na različnih delovnih mestih. Orodje OPSA omogoča strokovnim službam delodajalca samostojno delo. Potrebno je zgolj osnovno računalniško znanje in oprema. Za bolj poglobljene primerjalne analize pa se delodajalec lahko poveže z Družbenomedicinskim inštitutom.

 

VPLIV NOČNEGA DELA NA POKLICNO ZDRAVJE

Študija francoske Agencije za hrano, življenjsko okolje ter varnost in zdravje pri delu ANSES je pokazala, da nočno izmensko delo dejansko povzroča ne le motnje spanca in presnove v celicah človeškega telesa ampak celo hude bolezni. V tesnem sodelovanju z evropskimi in ameriškimi so francoski raziskovalci pregledali 24 v zadnjem času opravljenih epidemioloških študij. Ugotovili so, da je dokazana vzročna povezava med nočnim izmenskim delom in motnjami spanca (zlasti zaspanostjo oziroma težavah pri ohranjanju budnosti) kakor tudi z metaboličnim sindromom (kombinacija debelosti, povišanega krvnega tlaka in motnje lipidov, tj. bistvenih celičnih sestavin). Raziskovalci tudi verjamejo, da nočno delo povečuje tveganje za diabetes tipa 2, za srčno-žilne bolezni zaradi porušenja bioloških ciklov in celo za raka dojk.

Leta 2007 je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) izmensko delo uvrstila na seznam karcinogenov z oznako »verjetno rakotvorno za ljudi«.

Raziskava EUROFOUND iz leta 2015 o delovnih razmerah v EU je pokazala, da 19 % evropskih delavcev dela tudi v nočni izmeni. Delavci, ki delajo tudi v nočni izmeni, so podvrženi višjemu številu fizičnih tveganj, časovni stiski (zaradi ostrih časovnih razporedov in rokov, časovnih omejitev ipd.) ter višjim napetostim  v odnosih s sodelavci in javnostjo.

“ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NOČNIM DELOM”

Zdravje na poti, katerega nosilni partner je Sindikat delavcev prometa in zvez, je projekt, ki ga na podlagi javnega razpisa iz leta 2015 finančno podpira ZZZS. V njegovem okviru je bila pripravljena brošura s priporočili delavcem, ki opravljajo nočno delo. Cesta je namreč eno od delovnih okolij, ki nikoli ne spi.

Brošura Zdravo življenje z nočnim delom, napotki in priporočila zaposlenim pri delu v nočnih izmenah, v založbi Sindikata delavcev prometa in zvez, 2016, brezplačna publikacija v nakladi 1000 izvodov.

 

OKVARE ZDRAVJA DELAVCEV, ODPUŠČENIH ZARADI PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ

Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa (KIMPDŠ) iz Ljubljane je februarja 2016 predstavil raziskavo, kako zelo je ogroženo in se dejansko poslabša zdravje delavcev, ki so v procesih prestrukturiranja podjetij odpuščeni, ne da bi kdorkoli poskrbel za psihološko pomoč oziroma svetovanje. Podatki raziskave KIMPDŠ kažejo na poslabšano zdravstveno stanje delavcev, ki so bili brez take pomoči izpostavljeni prestrukturiranju podjetja Mura leta 2009. V primerjavi s podatki raziskave, narejene na splošni populaciji, anketiranci slabše ocenjujejo svoje zdravje in pogosteje poročajo o povišanem krvnem tlaku in holesterolu v krvi, rani na želodcu ali dvanajsterniku, sladkorni bolezni in depresiji. Kar 13,9 % anketiranih odpuščenih delavcev je priznalo, da so razmišljali o samomoru.

Kakšno pomoč potrebujejo delavci v procesih prestrukturiranja podjetij v tako travmatičnih primerih kot je bil stečaj Mure v letu 2009, da se prepreči najhujša škoda za njihovo zdravje, lahko razberemo iz priporočil raziskovalcev:

»Nujno bi namreč potrebovali psihološko pomoč oziroma svetovanje, da se izvijejo iz začaranega kroga, v katerem so se znašli. Vendar mora biti to svetovanje prilagojeno okoliščinam. Delavci, ki so prestali prestrukturiranje/odpuščanje, se pogosto spopadajo z občutki izgube in žalovanja, zato bi svetovalno delo moralo slediti krivulji žalovanja, ki jo je oblikovala ameriška psihiatrinja Kubler-Ross, in upošteva pet stopenj žalovanja, skozi katere gre posameznik, ki se sreča z izgubo. O tem bi morali poučiti tudi delavce in jim dati možnost žalovanja. Organizirati bi bilo treba tudi programe pomoči za vse Murine delavce, ki so bili izpostavljeni prestrukturiranju. Programi bi morali biti narejeni po meri uporabnika in ljudem omogočiti, da se lažje ponovno vključijo v svet dela in družbo ter hkrati zmanjšati njihovo negotovost in socialno izolacijo.«

ZDRAVJE DELAVCEV V PROCESIH PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ – PRIMER POSLOVNE SKUPINE MURA,, poročilo o opravljeni raziskavi, Glasnik KIMPDŠ, december 2016

Poročili o predstavitvi raziskave: