POROČILO EUROFOUND O REZULTATIH ŠESTE EVROPSKE ANKETE O DELOVNIH RAZMERAH EWCS IZ LETA 2015
Evropska agencija za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer (EUROFOUND) iz Dublina je včeraj objavila v angleščini poročilo o rezultatih šeste evropske ankete o delovnih razmerah EWCS, ki je bila izvedena v letu 2015 v 28 državah EU, v 5 državah kandidatkah za EU (Albanija, Makedonija, Črna gora, Srbija in Turčija) ter v Švici in Norveški. EUROFOUND to anketo od leta 1991 dalje ponovi vsakih pet let, kar omogoča opazovanje trendov, kako se spreminja trg dela v EU državah.
Prvo poročilo prinaša zgolj prve rezultate. Podrobnejše analize bodo objavljene spomladi 2017.
6. anketa EWCS se je osredotočila na kakovost poklicnega življenja kot ključnega elementa za oblikovanje družbe, v kateri živimo. Neposredno namreč prispeva k blaginji delavcev, omogoča uravnoteženje družinskih in delovnih obveznosti posameznikov, omogoča vzdržnost delovne aktivnosti, delo do višjih starosti, izboljšuje položaj podjetij in zvišuje produktivnost ter prispeva k doseganju splošnih ciljev, kakršen je npr. enake možnosti obeh spolov. Na kratko: kakovostna delovna mesta omogočajo boljše življenjske in delovne razmere za vsakogar.
ALI STE PRI DELU? | ODGOVORI SLOVENCEV | ODGOVORI V EU |
Izpostavljeni vibracijam na delovnem mestu | 20 % | 19 % |
Izpostavljeni močnemu hrupu | 33 % | 27 % |
Izpostavljeni visokim temperaturam vsaj ¼ delovnega časa | 30 % | 24 % |
Izpostavljeni nizkim temperaturam je vsaj ¼ delovnega časa | 22 % | 21 % |
Na delovnem mestu vdihava dim, hlape, prah | 15 % | 14 % |
Dihajo vroče hlape | 8 % | 11 % |
Izpostavljeni kemikalijam vsaj ¼ delovnega časa | 14 % | 18 % |
Izpostavljeni tobačnemu dimu drugih ljudi vsaj ¼ časa | 5 % | 9 % |
Izpostavljeni kužnim snovem vsaj ¼ delovnega časa | 11 % | 14 % |
Dvigujejo in premikajo druge ljudi vsaj ¼ delovnega časa | 8 % | 10 % |
Delajo v utrujajočih in prisiljenih držah | 18 % ves čas
28 % med ¼ in ¾ delovnega časa |
14 % ves čas
30 % med ¼ in ¾ delovnega časa |
Dvigujejo težka bremena vsaj ¼ delovnega časa | 27 % | 32 % |
Delo vsebuje ponavljajoče se gibe | 41 % skoraj ves delovni čas
25 % med ¼ in ¾ delovnega časa 34 % skoraj nikoli |
32 % skoraj ves delovni čas
29 % med ¼ in ¾ delovnega časa 38 % skoraj nikoli |
Pri delu sedijo | 30 % skoraj ves čas
32 % med ¼ in ¾ delovnega časa 38 % skoraj nikoli |
27 % skoraj ves čas
30 % med ¼ in ¾ delovnega časa 43 % skoraj nikoli |
Osebno varovalno opremo pri delu uporablja več kot ¼ delovnega časa | 22 %
OPOMBA: v najboljših državah je takih zgolj od 13 % do 15 % |
21 % |
Povprečno na teden dela za delodajalca | 27 % več kot 40 ur
58 % od 35 do 40 ur 16 % manj kot 35 ur |
23 % več kot 40 ur
48 % od 35 do 40 ur 29 % manj kot 35 ur |
V posameznem mesecu vsaj enkrat dela vsaj 10 ur na dan | 40 % | 32 % |
Ponoči dela | 20 % | 19 % |
Izmensko dela | 24 % | 21 % |
Vsaj enkrat na mesec dela tudi v soboto in nedeljo | 57 % | 54 % |
Vsaj enkrat mesečno ima manj kot 11 ur počitka med dvema delovnima dnevoma | 23 % | 26 % |
Za delodajalca delajo tudi v svojem prostem času | 7 % vsak dan (najvišji % v EU!)
49 % nikoli |
2 % vsak dan
55 % nikoli |
Delati mora zelo hitro | 28 % | 24 % |
Ni dovolj časa, da bi se opravilo delo, kot je treba | 5 % redno | 10 % redno |
Je na hitro brez pravočasnega obvestila pozvan, naj pride delat | 65 % nikoli | 61 % nikoli |
Ali se je težko dogovoriti za uro do dve odsotnosti z dela zaradi družinske obveznosti | 39 % težko | 34 % težko |
Kako ste zadovoljni z delovnimi razmerami na svojem glavnem delovnem mestu? | 2 % zelo nezadovoljen
14 % ne najbolj zadovoljen 64 % zadovoljen 20 % zelo zadovoljen |
3 % zelo nezadovoljen
12 % ne najbolj zadovoljen 59 % zadovoljen 26 % zelo zadovoljen |
Deležen sem priznanja za delo, ki ga opravljam | 53 % da
30 % ne 16 % niti da niti ne |
65 % da
16 % ne 19 % niti da niti ne |
Ali sem primerno plačan za svoj trud in dosežke? | 47 % da
40 % ne 13 % niti da niti ne |
51 % da
31 % ne 19 % niti da niti ne |
Ali ima vaše delo učinek na vaše zdravje? | 47 % ne
36 % da, negativno 17 % da, pozitivno |
62 % ne
26 % da, negativno 11 % da, pozitivno |
Ali ste zadnjih 12 mesecev šli na delo, čeprav ste bili bolni? | 55 % da | 43 % da |
Ali menite, da boste lahko opravljali isto ali podobno delo do svojega 60. leta starosti? | 43 % ne | 27 % ne |
Ali lahko svoje ideje vnesete v svoje delo? | 69 % da | 55 % da |
Ali lahko vplivate na za vaše delo pomembne odločitve? | 59 % da
20 % včasih 21 % redko ali nikoli |
47 % da
25 % včasih 27 % redko ali nikoli |
Ste se v zadnjih 12 mesecih usposabljali na delovnem mestu | 39 % da | 31 % da |
PRIROČNIK ZA ZAZNAVANJE, VREDNOTENJE IN ODPRAVLJANJE ERGONOMSKIH TVEGANJ NA DELOVNEM MESTU
Inženirska zbornica Slovenije je v juniju in septembru 2016 organizirala seminar Vrednotenje ergonomskih tveganj na delovnem mestu. Projekt je financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Cilj projekta je bila priprava Priročnika za zaznavanje, vrednotenje in odpravljanje ergonomskih tveganj na delovnem mestu in letaka Vrednostna ergonomska analiza. V priročniku je prikaz osnovnih postopkov in priporočil za hitro in enostavno prepoznavanje tistih ergonomskih tveganj na delovnem mestu, ki lahko vodijo do t.i. mišično kostnih obolenj oz. disfunkcij, ki predstavljajo večino vzrokov za bolezenske odsotnosti iz dela in predčasno upokojevanje. Prav tako pa je v tem priročniku prikazan in pojasnjen pristop za kvantitativno vrednotenje tveganj za nastanek t.i. mišično kostnih obolenj oz. disfunkcij.
ABSENTIZEM V GRADBENIH DEJAVNOSTIH ZARADI MIŠIČNO-KOSTNIH OBOLENJ IN PRIPOROČILA ZA IZVEDBO PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Publikacija je nastala v projektnem konzorciju Gradim zdravo (2015-2016): Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti SDGD Slovenije, GIZ ZGIGM in Zbornica VZD.
KEMIKALIJE NA DELOVNEM MESTU: PODATKOVNA ZBIRKA RISCTOX
Evropski sindikalni inštitut ETUI v sodelovanju s Španskim sindikalnim institutom ISTAS je razvil podatkovno zbirko RISCTOX in omogočil dostop do nje na svetovnem spletu. Omogoča dostop do podatkov o več kot 100.000 kemikalijah.
Nevarnosti, povezane s kemikalijami, so slabo poznane. A kar tretjina v Evropi vsako leto priznanih poklicnih bolezni je posledica izpostavljenosti nevarnim kemikalijam na delovnem mestu. Delavci na splošno nimajo hitrega in lahkega dostopa do podrobnih informacij o kemikalijah, s katerimi delajo. Da jim pomaga, je ETUI skupaj z ISTAS razvil podatkovno bazo RISCTOX. Delavci imajo tako dostop do podatkov za več kot 100.000 kemikalij, od katerih jih več tisoč lahko povzroči raka, alergije, zmoti hormonski sistem ali ogrozi posameznikove reproduktivne organe. Vsak podatkovni karton vsebuje klasifikacijo kemikalije in oznake v skladu z evropskimi uredbami, njihov poglavitni namen (topila, čistila, odstranjevalci barve ipd.), kako učinkuje na zdravje ter poklicne bolezni, ki jih povzroča. Med njimi so sindikati našli skoraj 570 snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost.
Informacijo o kemikaliji je mogoče pridobiti preprosto z vpisom v okence za iskanje imena kemikalije ali njene identifikacijske številke v glavnih mednarodnih seznamih. Podatki so v angleščini.
HORMONSKI MOTILCI NA DELOVNEM MESTU
Hormonski motilci so kemikalije, ki lahko vstopajo v telesni hormonski sistem in povzročajo razvojne, reproduktivne in nevrološke učinke. Učinkujejo tudi na imunski sistem tako pri ljudeh kot tudi pri živalih.
Raziskava Inštituta za znanost o ocenjevanju tveganja (IRAS) na univerzi v Utrechtu prinaša oceno, da socio-ekonomski stroški zaradi izpostavljenosti kemikalijam, ki so hormonski motilci, znašajo v vropski uniji med 46 in 288 milijardami evrov letno. Poročilo, objavljeno aprila 2016, je naročilo nizozemsko ministrstvo za infrastrukturo in okolje. Navaja več kot 80 bolezni, ki so povezane z izpostavljenostjo kemikalijam, ki so hormonski motilci. Največ stroškov je zaradi učinkov na živčni sistem, kakršni so motnje koncentracije in hiperaktivnost (ADHD), avtizem, bolezni presnove, kakršni sta debelost in diabetes. Avtorji opozarjajo, da je treba te ocene interpretirati previdno zlasti zaradi različnih metod za izračun stroškov zdravljenja in zaradi ne dokončno pojasnjenih vzročnih zvez med izpostavljenostjo in zdravstvenimi težavami.
Glej več o raziskavi IRAS v angleščini:
- IRAS: Health costs that may be associated with Endocrine Disrupting Chemicals. An inventory, evaluation and way forward to assess the potential socio-economic impact of EDC-associated health effects in the EU (11 April 2016) (pdf – 4.23 Mb)
- informacije ETUI s klikom na naslednjo povezavo.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo na pobudo ZSSS pripravilo letak in priročnik za ozaveščanje delodajalcev in delavcev o vrstah hormonskih motilcev, prisotnih na delovnem mestu, njihovem vplivu na zdravje in možnih preprečevalnih ukrepih.
KEMIKALIJE NA DELOVNEM MESTU – SPLETNE STRANI Z INFORMACIJAMI
Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko najde informacije o nevarnih kemikalijah, s katerimi se delavci srečujejo na delovnem mestu na nsalednjih spletnih straneh:
Informacije o kemikalijah Evropske agencije za kemikalije ECHA
Substitution Support Portal: Dobra praksa pri nadomeščanju nevarnih kemikalij z manj nevarnimi (tudi v hrvaščini)
Evropski sindikalni inštitut ETUI v sodelovanju s Španskim sindikalnim institutom ISTAS je razvil podatkovno zbirko RISCTOX in omogočil dostop do nje na svetovnem spletu. Omogoča dostop do podatkov o več kot 100.000 kemikalijah.
IARC Mednarodna agencija za raziskovanje karcinogenov, klasifikacija karcinogenov
PUBLIKACIJE EU OSHA O KARCINOGENIH, ZELENIH DELOVNIH MESTIH IN NANOMATERIALIH
Vabimo vas, da si preberete dve v slovenščino prevedeni publikaciji Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Dostop s klikom na naslednji povezavi:
V nekaterih tujih jezikih je možen dostop do publikacije o orodjih za upravljanje z nanomateriali na delovnih mestih.
- “E-fact: Tools for management of nanomaterials in the workplace” – CS | DE | EN | ES | FR | IT | LV | NL | NO
Nanomateriali v zdravstvenem sektorju: poklicna tveganja in preprečevanje
Nanomateriali pri vzdrževalnih delih: poklicna tveganja in preprečevanje
PSIHOSOCIALNA TVEGANJA V EVROPI: RAZŠIRJENOST IN STRATEGIJE ZA PREPREČEVANJE
Povzetek skupnega poročila Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in Evropske fundacije za izboljševanje življenjskih in delovnih razmer iz Dublina (EUROFOUND) o psihosocialnih tveganjih pri delu v Evropi v okviru evropske kampanje Zdravo delovno okolje poteka v letih 2014 in 2015 pod naslovom »Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta«.
Poročilo na spletni strani EU OSHA
Povzetek poročila v slovenščini
OBVLADANJE PSIHOSOCIALNEGA TVEGANJA NA DELOVNEM MESTU Z ORODJEM OPSA
Ocenjevanje tveganja je ključni element sistema varnosti in zdravja pri delu. Delodajalec je od novembra 2011 dalje dolžan oceniti tudi tveganja za zdravje delavcev zaradi psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS 43/2011) od leta 2011 v 24. členu določa naslednjo novost: »Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.«
Te druge oblike psihosocialnega tveganja, ki jih ZVZD-1 omenja, se nanašajo predvsem na z delom povezani stres.
Na spletni strani Družbenomedicinskega inštituta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je od 4. 11. 2014 dalje objavljeno novo e-orodje OPSA za ocenjevanje tveganja zaradi psihosocialnih obremenitev na delovnem mestu. Nastalo je v dvoletnem projektu z naslovom »Skrb za zdravje zaposlenih skozi usmerjeno obvladovanje psihosocialnih obremenitev«, v katerem sta kot partnerja sodelovala tudi ZSSS in Območna organizacija ZSSS za Podravje in Koroško.
Na tej spletni strani so dostopne:
1. Promocijsko izobraževalne vsebine iz področja psihosocialnih tveganj in zdravstvenega absentizma (tudi npr. o stresu na delovnem mestu ter o njegovih vzrokih in posledicah),
2. Orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma (orodje OPSA).
1) Osnovni podatki o uporabi orodja OPSA (pdf)
3) Vprašalnik OPSA (pdf), namenjen tiskanju ter ročnemu izpolnjevanju
4) Excelova datoteka (zip, 480 KB, 3.11.2014), namenjena vnosu in vrednotenju podatkov ter samodejni izdelavi ocene psihosocialnih tveganj, njihovih negativnih posledic ter oblikovanju ukrepov za njihovo obvladovanje. Uporaba datoteke je prilagojena za delo v okolju Windows, MS Office 2007.
E-orodje OPSA, ki je brezplačno na voljo na internetu, delodajalcu ponuja priročno orodje, da s pomočjo vprašalnika, na katerega odgovorijo zaposleni, identificira različne vzroke stresa povezanega z delom in tudi za vsakega med njimi ponuja tudi nabor možnih ukrepov za obvladovanje tega stresa.
Orodje OPSA je nadgradnja orodja IDTS iz leta 2012, ki pa še ni bilo opremljeno z naborom ukrepov za obvladovanje z delom povezanega stresa. Orodje OPSA je slovensko e-orodje, ki temelji na znanstvenem pristopu in upošteva slovenske razmere na delovnem mestu. Omogoča oceno tveganja za 17 različnih možnih virov z delom povezanega stresa (tako imenovanih stresorjev) in njihovo usmerjeno obvladovanje oziroma preventivne ukrepe glede na različne stresorje na različnih delovnih mestih. Orodje OPSA omogoča strokovnim službam delodajalca samostojno delo. Potrebno je zgolj osnovno računalniško znanje in oprema. Za bolj poglobljene primerjalne analize pa se delodajalec lahko poveže z Družbenomedicinskim inštitutom.
VPLIV NOČNEGA DELA NA POKLICNO ZDRAVJE
Študija francoske Agencije za hrano, življenjsko okolje ter varnost in zdravje pri delu ANSES je pokazala, da nočno izmensko delo dejansko povzroča ne le motnje spanca in presnove v celicah človeškega telesa ampak celo hude bolezni. V tesnem sodelovanju z evropskimi in ameriškimi so francoski raziskovalci pregledali 24 v zadnjem času opravljenih epidemioloških študij. Ugotovili so, da je dokazana vzročna povezava med nočnim izmenskim delom in motnjami spanca (zlasti zaspanostjo oziroma težavah pri ohranjanju budnosti) kakor tudi z metaboličnim sindromom (kombinacija debelosti, povišanega krvnega tlaka in motnje lipidov, tj. bistvenih celičnih sestavin). Raziskovalci tudi verjamejo, da nočno delo povečuje tveganje za diabetes tipa 2, za srčno-žilne bolezni zaradi porušenja bioloških ciklov in celo za raka dojk.
Leta 2007 je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) izmensko delo uvrstila na seznam karcinogenov z oznako »verjetno rakotvorno za ljudi«.
Raziskava EUROFOUND iz leta 2015 o delovnih razmerah v EU je pokazala, da 19 % evropskih delavcev dela tudi v nočni izmeni. Delavci, ki delajo tudi v nočni izmeni, so podvrženi višjemu številu fizičnih tveganj, časovni stiski (zaradi ostrih časovnih razporedov in rokov, časovnih omejitev ipd.) ter višjim napetostim v odnosih s sodelavci in javnostjo.
- Novica o francoski študiji na spletni strani Evropskega sindikalnega inštituta ETUI (v angleščini)
- Študija Anses : Évaluation des risques sanitaires liés au travail de nuit (22 juin 2016) (pdf – 6.23 Mb ( v francoščini)
“ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NOČNIM DELOM”
Zdravje na poti, katerega nosilni partner je Sindikat delavcev prometa in zvez, je projekt, ki ga na podlagi javnega razpisa iz leta 2015 finančno podpira ZZZS. V njegovem okviru je bila pripravljena brošura s priporočili delavcem, ki opravljajo nočno delo. Cesta je namreč eno od delovnih okolij, ki nikoli ne spi.
Brošura Zdravo življenje z nočnim delom, napotki in priporočila zaposlenim pri delu v nočnih izmenah, v založbi Sindikata delavcev prometa in zvez, 2016, brezplačna publikacija v nakladi 1000 izvodov.
OKVARE ZDRAVJA DELAVCEV, ODPUŠČENIH ZARADI PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ
Klinični inštitut za medicino dela prometa in športa (KIMPDŠ) iz Ljubljane je februarja 2016 predstavil raziskavo, kako zelo je ogroženo in se dejansko poslabša zdravje delavcev, ki so v procesih prestrukturiranja podjetij odpuščeni, ne da bi kdorkoli poskrbel za psihološko pomoč oziroma svetovanje. Podatki raziskave KIMPDŠ kažejo na poslabšano zdravstveno stanje delavcev, ki so bili brez take pomoči izpostavljeni prestrukturiranju podjetja Mura leta 2009. V primerjavi s podatki raziskave, narejene na splošni populaciji, anketiranci slabše ocenjujejo svoje zdravje in pogosteje poročajo o povišanem krvnem tlaku in holesterolu v krvi, rani na želodcu ali dvanajsterniku, sladkorni bolezni in depresiji. Kar 13,9 % anketiranih odpuščenih delavcev je priznalo, da so razmišljali o samomoru.
Kakšno pomoč potrebujejo delavci v procesih prestrukturiranja podjetij v tako travmatičnih primerih kot je bil stečaj Mure v letu 2009, da se prepreči najhujša škoda za njihovo zdravje, lahko razberemo iz priporočil raziskovalcev:
»Nujno bi namreč potrebovali psihološko pomoč oziroma svetovanje, da se izvijejo iz začaranega kroga, v katerem so se znašli. Vendar mora biti to svetovanje prilagojeno okoliščinam. Delavci, ki so prestali prestrukturiranje/odpuščanje, se pogosto spopadajo z občutki izgube in žalovanja, zato bi svetovalno delo moralo slediti krivulji žalovanja, ki jo je oblikovala ameriška psihiatrinja Kubler-Ross, in upošteva pet stopenj žalovanja, skozi katere gre posameznik, ki se sreča z izgubo. O tem bi morali poučiti tudi delavce in jim dati možnost žalovanja. Organizirati bi bilo treba tudi programe pomoči za vse Murine delavce, ki so bili izpostavljeni prestrukturiranju. Programi bi morali biti narejeni po meri uporabnika in ljudem omogočiti, da se lažje ponovno vključijo v svet dela in družbo ter hkrati zmanjšati njihovo negotovost in socialno izolacijo.«
ZDRAVJE DELAVCEV V PROCESIH PRESTRUKTURIRANJA PODJETIJ – PRIMER POSLOVNE SKUPINE MURA,, poročilo o opravljeni raziskavi, Glasnik KIMPDŠ, december 2016
Poročili o predstavitvi raziskave: