Pogajanja o mali delavski ustavi končana neuspešno, krivda pa je na delodajalski strani

18. 10. 2023

Sindikalne centrale, članice ekonomsko-socialnega sveta (ESS), med njimi seveda tudi ZSSS, po zadnjem poskusu uskladitve novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR) razočarane ugotavljamo, da noben kompromisni predlog, ki smo ga dobronamerno skušali uskladiti zadnje dni, za delodajalsko stran ni sprejemljiv.

Delodajalske organizacije s tem še naprej onemogočajo tudi delo ekonomsko-socialnega sveta. V eno leto trajajočem procesu pogajanj o noveli ZDR smo sindikalne centrale ves čas tvorno in konstruktivno sodelovale. Žal tega ne moremo trditi za delodajalsko stran, ki je na vse načine zavirala pogajanja, jih blokirala in skušala z lobiranjem, pritiski in izsiljevanjem doseči, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh direktiv EU.

Zakon o delovnih razmerjih, imenovan tudi mala delavska ustava, ureja razmerja med delodajalci in delavci, ki so izrazito šibkejša stran. Zato se z zakonskimi pravili določa minimalne pravice delavk in delavcev. Skozi leta uporabe je praksa pokazala, da se nekateri instituti iz ZDR zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih ter za doseganje njihove poslušnosti in upogljivosti. Še zlasti tovrstne pritiske občutijo delavski predstavniki. Zato jih je nujno treba zaščititi.

Aktualna koalicija je potrebe po spremembah ZDR prepoznala in najnujnejše zapisala kot svojo zavezo tudi v koalicijskem sporazumu. Sindikalne centrale cenimo napore ministra za delo Luke Mesca ter predstavnice kabineta predsednika vlade, ki sta skušala poiskati tako kompromisno verzijo zakona, ki bi bila sprejemljiva za vse tri strani – sindikate, delodajalce in vlado.

Pričakujemo, da bo vlada sprejela novelo ZDR, ki poleg implementacije direktiv vsebuje najmanj tiste vsebine, ki so bile z njene strani predlagane kot zadnji kompromisni predlog na nočnih pogajanjih, torej predvsem še zaveze iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do odklopa, varstvo delavskih predstavnikov  in agencijsko delo, po našem mnenju pa bi bilo treba med prioritetne vsebine vključiti tudi spremembo zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarnih delavk in delavcev. Pričakujemo tudi, da se zakon v fazi sprejemanja ne bo spreminjal in da se bodo pogajanja o drugih odprtih področjih nadaljevala, v tem procesu pa smo pripravljeni, tako kot do sedaj, konstruktivno sodelovati.

V vseh dosedanjih pogovorih smo jasno izrazili svojo pripravljenost na kompromis, predstavili svoj predlog in utemeljevali stališča ter hkrati jasno izrazili pomisleke, da se socialni dialog lahko pogojuje s pravicami zaposlenih.

Če bodo vlada ali v nadaljevanju poslanke in poslanci koalicije odstopili od lastnih obljub delavkam in delavcem ter podlegli pritiskom delodajalcev, pa bomo sindikalne centrale tako ravnanje štele kot odstop od socialnega dialoga. Ne moremo namreč dopustiti, da izsiljevanje ene strani prevlada in preglasi socialni dialog.