Namen ugotavljanja poklicnih bolezni je njihovo preprečevanje

19. 9. 2023

Na vsakem delovnem mestu so lahko kemijski, fizikalni ali biološki dejavniki, ki so tveganje za razvoj poklicne bolezni. V Domu sindikatov na Dalmatinovi je zato v organizaciji Sindikalne akademije ZSSS pred dnevi potekalo izobraževanje za profesionalne sindikaliste in sindikalistke v ZSSS o postopkih ugotavljanja in preprečevanja poklicnih bolezni. Postopek je namreč tolikšna novost, da bo delavcem in delavkam treba pomagati, da se znajdejo, in jih poučiti, zakaj in kako naj zahtevajo, da se jim poklicna bolezen uradno prizna. Udeleženci usposabljanja so samostojni svetovalki ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučki Böhm postavili številna vprašanja iz prakse.

Na letos prenovljenem slovenskem seznamu poklicnih bolezni, ki je v celoti usklajen s seznamom, ki ga državam članicam priporoča EU, je 91 poklicnih bolezni in dodatnih vzročnih dejavnikov, ki jih povzročajo:

• 36 je bolezni, ki jih povzročijo kemični dejavniki,
• 10 je kožnih bolezni,
• 19 je bolezni, ki jih povzroči vdihavanje snovi,
• 8 je nalezljivih in parazitskih bolezni ter
• 18 je bolezni, ki jih povzročijo fizikalni dejavniki.

Novi pravilnik o poklicnih bolezni, ki je po 30-letnem premoru slovenskim delavcem končno omogočil, da se jim po pravno veljavnem postopku prizna poklicna bolezen, je v uporabi od 1. maja letos. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMPDŠ), kjer je sedež izvedenskega organa, ki obravnava vloge delavcev za priznanje, poroča, da so do septembra 2023 prejeli 46 vlog. Med njimi je bilo 20 zaradi sindroma karpalnega kanala. KIMPDŠ poroča, da je vlogo vložilo tudi nekaj upokojencev, ki naj bi poklicno oboleli pri delodajalcih, ki več ne obstajajo, zato imajo težave s pridobivanjem potrebne dokumentacije. Postopek na KIMPDŠ še ni utečen, zato bo reševanje prvih vlog verjetno trajalo več kot predpisanih 60 dni. Proces je bil v teh prvih mesecih upočasnjen tudi zato, ker izvedenci KIMPDŠ zaradi dopustov v tovarnah še niso mogli izpeljati ogledov delovnih mest. Septembra pa naj bi ogledi naposled stekli po predvidenem postopku.

Delavkam in delavcem priporočamo, da se pri svojem lečečem zdravniku oziroma specialistu pozanima, ali je njegova bolezen lahko poklicna. Brez specifičnega vprašanja mu namreč zdravnik te informacije zelo verjetno ne bo dal. Enako vprašanje mora delavec oziroma delavka postaviti delodajalčevemu izvajalcu medicine dela na rednem preventivnem pregledu.

Po poročilih KIMPDŠ ljudje pri prepoznavanju svoje bolezni kot poklicne potrebujejo pomoč strokovnjakov. Svetujejo tudi, naj se delavci pred vložitvijo vloge posvetujejo z delodajalčevim izvajalcem medicine dela. KIMPDŠ naj bi tudi že načrtoval lastno kampanjo, s katero bo slovenski javnosti podrobneje predstavil najpogostejše poklicne bolezni. Le nekatere od teh so namreč take, da jih zlahka prepoznajo tudi laiki. Diagnoza večine je zahtevna že za izbranega osebnega zdravnika, saj postavitev diagnoze zahteva specialistično znanje, ki ga imajo praviloma predvsem specialisti medicine dela, prometa in športa.

Kako postopati ob sumu na poklicno bolezen?

Na usposabljanju so bile zato udeležencem podrobneje predstavljena merila, ki morajo biti izpolnjena, da se poklicno obolelemu delavcu prizna status poklicne bolezni. Zapisana so v slovenščino prevedenih Evropskih priporočilih za diagnosticiranje poklicnih bolezni, objavljenih na spletni strani Ministrstva za zdravje – pa tudi na spletni strani ZSSS z informacijami za delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu.

V ZSSS pozivamo poklicno obolele delavke in delavce, naj se odločijo za vlogo na KIMPDŠ in zahtevajo, da se jim prizna poklicna bolezen. To je pomembno, ker bo v takem primeru delodajalec primoran oceniti tveganje za nastanek te poklicne bolezni v svojem delovnem okolju in sprejeti učinkovitejše preventivne ukrepe. Cilj pravilnika o poklicnih boleznih je namreč – poleg uveljavljanja pravic poklicno obolelih v zdravstvenem in invalidskem zavarovanju – njihovo preprečevanje.

Kako zahtevno je prepoznavanje poklicne bolezni smo si ogledali na primeru vzročnega dejavnika berilij ali njegove spojine. Berilij je kovina. Najresnejše zdravstvene težave povzroča vdihavanje netopnih berilijevih spojin: mednje sodijo berilijev oksid in različne zlitine, pri katerih je najpomembnejša zlitina bakra in berilija. Povzročajo poklicne bolezni, na katere se spozna zgolj zdravnik specialist, med njimi so najpogostejše iritativni kontaktni dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis, ulcerirajoči granulomi in alergijski dermalni granulomi, akutno in kronično berilijevo bolezen ter bronhialni rak.

Pravice na podlagi ugotovljene poklicne bolezni – obvezno invalidsko zavarovanje (pravice določene v ZPIZ-2)

1. Pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (v primeru bolezni izven dela pa je potrebno dopolniti dovolj dolgo pokojninsko dobo):
   • pravica do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom s pravico do nadomestila za invalidnost,
   • pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko s pravico do delnega nadomestila,
   • pravica do poklicne rehabilitacije s pravico do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije.
2. Pravica do invalidske pokojnine, odmerjene kot za dopolnjenih 40 let pokojninske dobe,
3. Pravica do invalidnine za telesno okvaro,
4. V primeru smrti vdovska pokojnina ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo umrlega.

Pravice na podlagi ugotovljene poklicne bolezni – obvezno zdravstveno zavarovanje (pravice določene v ZZVZZ)

1. pravica do zdravstvenih storitev: zdravljenje in rehabilitacija v celoti (100 odstotkov cene zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja);
2. povračilo potnih stroškov v primeru potovanj k izvajalcu zaradi zdravljenja in rehabilitacije zaradi  poklicne bolezni;
3. pravica do nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti z dela: 100 odstotkov od osnove (izven dela je odmera 80 odstotkov ali 70 odstotkov osnove), nadomestilo tudi po morebitnem prenehanju delovnega razmerja, in sicer ves čas, dokler ni spet zmožen za delo (izven dela največ 30 koledarskih dni po prenehanju delovnega razmerja).

Udeleženci usposabljanja so menili, da je treba delavkam in delavcem problem poklicnih bolezni predstaviti s kampanjo na način, da se bodo lažje znašli. Ocenili so, da je prav poklicna bolezen sindrom karpalnega kanala tista poklicna bolezen, ki se pojavlja v praktično vseh dejavnostih in ki je zlahka prepoznavna. Predlagali so, naj ZSSS povabi delavke in delavce, ki jo imajo in s pomočjo območnih organizacij ZSSS vložijo zahtevek, da se jim prizna poklicna bolezen. Ljudje bi se na ta način najbolje seznanili s postopkom za priznavanje poklicnih bolezni na sploh in se lažje odločali za vloge glede preverbe obstoja drugih poklicnih bolezni.

Lučka Böhm in Miha Poredoš