Razmišljamo o univerzalnem temeljnem dohodku – Realna možnost ali utopija?

15. 7. 2020

Na nedavnem delovnem posvetu s predsedniki in sekretarji sindikatov dejavnosti ZSSS, ki je bil namenjen predstavitvi in razmisleku o univerzalnem temeljnem dohodku, sta sodelovali sociologinja dr. Valerija Korošec in raziskovalka mag. Jasmina Jerant. V nadaljevanju smo strnili glavne vsebinske poudarke.

Obstaja več poimenovanj za koncept, kot ga predstavlja (univerzalni) temeljni dohodek: najpogostejše je prav univerzalni temeljni dohodek, včasih pa govorimo tudi samo o temeljnem dohodku, pa temeljnem državljanskem dohodku, zajamčenem temeljnem dohodku, subvencioniranem temeljnem dohodku in podobno, je uvodoma povedala Jasmina Jerant. Kaj pa pravzaprav je univerzalni temeljni dohodek (UTD)? V sodobnem kapitalizmu obstajata dve pereči dilemi, je dejala strokovnjakinja, predvsem boj proti izkoriščanju delavk in delavcev ter problem socialne izključenosti brezposelnih, UTD pa naj bi bil po njenem mnenju v luči omenjenih vprašanj potencialno orodje za vzpostavitev solidarnosti ter socialne in družbene pravičnosti.

Definicije in koncepti

Po definiciji je UTD dohodek, ki ga država, v določenih primerih tudi lokalna skupnost, v enotni višini in v obliki rednih prispevkov izplačuje vsakemu odraslemu članu družbe (pri čemer še ni enotnega konsenza o tem, ali naj bi ga prejemali samo odrasli ali tudi otroci).

Dohodek je na individualni osnovi brezpogojno dan vsem, brez preverjanja premoženja ali delovne zmožnosti. Poudarek je na univerzalnosti, brezpogojnosti, enotnosti in rednosti dohodka, ki ga posameznik oziroma posameznica, kot rečeno, prejema v rednih časovnih presledkih.

Kaj pomeni univerzalnost? Jasmina Jerant odgovarja, da je dohodek dan vsem, brezpogojnost pa je tisti najpomembnejši element, kar ga bistveno razlikuje od obstoječih socialnih sistemov in dohodkovnih podpor, za katere morajo ljudje načeloma izkazati določeno upravičenost. UTD pa ne zahteva preverb, niti delazmožnosti niti želje po opravljanju določenega dela. To pomeni, je razložila strokovnjakinja, da ga lahko damo tudi ljudem, ki se ne želijo vključevati v plačano delo, in tistim, ki si želijo osebne rasti, izobraževanja in učenja, ki se ukvarjajo s skrbstvenim ter prostovoljnim delom in podobno. Brezpogojnost univerzalnega temeljnega dohodka naj bi ugodno vplivala tudi na fleksibilnost sveta dela, in sicer v omogočanju skrajšanega delovnega časa ter dodatnega usposabljanja za delavca. Prav tako naj bi bil UTD odgovor na strah pred avtomatizacijo, informatizacijo in robotizacijo produkcijskih procesov, ki je že danes na različnih poklicnih področjih – od trgovine do novinarstva in zdravstva – neizpodbitno dejstvo. Obenem blaži tudi siceršnjo stigmo prejemanja različnih oblik socialne pomoči, je še povedala raziskovalka.

Več odprtih vprašanj

Na drugi strani je Valerija Korošec predstavila izkušnje, ki si jih je nabrala pri raziskovanju univerzalnega temeljnega dohodka v zadnjih desetih letih, ter najnovejšo raziskavo o mikrosimulaciji otroškega univerzalnega temeljnega dohodka za Belgijo na osnovi slovenskih izkušenj. Obenem je opozorila tudi na ključne poudarke, ki jih je treba razumeti pred uvedbo UTD v Sloveniji. Obstaja sicer več odprtih vprašanj: ena so povezana s tem, kako UTD tehnično vzpostaviti, druga pa s tem, zakaj ga določena družba sploh potrebuje. Strokovnjakinja je izpostavila vprašanje, kako je mogoče, da v Sloveniji obstaja revščina, če pa imamo sistem, v katerem ljudje delajo za preživetje, če pa tega ne morejo (zaradi mladosti, bolezni, starosti ali ker dela ni), pa zanje poskrbi država. Pri tem pa je opozorila na razliko med absolutno revščino, pod katero je mišljena gola revščina – ljudje nimajo za hrano, nimajo strehe nad glavo in podobno – in med t. i. relativno stopnjo dohodkovne revščine, ki jo računa statistični urad in o kateri praviloma govori država. Odgovor je v tem, da ima obstoječi sistem pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. »Zato sem se odločila za raziskovanje UTD,« je povedala sociologinja, ki zagovarja uvedbo UTD na ravni, ki odpravlja absolutno revščino in vsaki osebi zagotavlja preživetje. Kako pa si strokovnjakinja na načelni ravni predstavlja uvedbo UTD v Sloveniji? Valerija Korošec priporoča, da se ga uvede tako, da obstoječi sistem dopolnimo z univerzalnim sistemom socialne varnosti. To tudi zagotavlja, da na področjih socialne države, davčne zakonodaje ipd. ne bo velikih pretresov.

Finski eksperiment

Na Finskem so se pred časom odločili za poskusno, začasno uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, ki ga je dobivala določena skupina ljudi. Trajalo je dve leti, od januarja 2017 do konca leta 2018, je povedala Jasmina Jerant. »Prejemalo ga je 2000 naključno izbranih posameznic in posameznikov, in sicer v višini 560 evrov, v enaki višini, kot znaša ena od denarnih socialnih pomoči za brezposelne, kar je bilo nekaj novega, saj UTD pri takih eksperimentih po navadi dobivajo izključno živeči v revščini. Čeprav je imel finski eksperiment svoje pomanjkljivosti, je vendarle šlo za prvi oziroma najbolj dodelan UTD-eksperiment v katerikoli razviti državi doslej. Rezultati, ki so jih dobili prvo leto, niso bili najbolj spodbudni, ampak pri UTD je vedno tako, da prvo leto čakamo, če se bodo ljudje zaposlili in podobno, saj smo vedno pozorni na tako aktivacijo. Se je pa vmes zgodilo to, da so se pogoji znotraj eksperimenta spremenili; finska vlada je namreč sprejela nov ukrep oziroma nov aktivacijski model za zaposlovanje, ki ga raziskovalci niso predvideli. To pa je spremenilo tudi okoliščine samega poskusa, zato sami rezultati niso popolnoma zanesljivi.« V celoti so se prejemnice in prejemniki UTD bolj zaposlovali oziroma so delali šest dni več kot kontrolna skupina, čeprav je zaradi vmesne spremembe okoliščin težko oceniti, ali je šlo za vpliv UTD ali ne, je povedala raziskovalka. »Kar je še pomembno poudariti, je to, da se je poleg večje aktivacije zaposlenosti izboljšalo tudi zdravje, počutje ljudi, udeleženih v eksperimentu. Pri takih poskusih je sicer pogosto problem to, da so kratkoročne narave in trajajo leto, dve … Ljudje se seveda zavedajo, za koliko časa dobijo denar, in svoje obnašanje prilagodijo tej časovni komponenti,« je še dodala strokovnjakinja.

Omenila pa je tudi, da so različni eksperimenti pokazali, da ljudje zaradi prejemanja UTD ne zapuščajo služb, ampak še naprej delajo, saj imajo delo za nekakšno samoizpolnitev. Vsi dozdajšnji eksperimenti, vključno s finskim, niso še nikdar pokazali, da bi ljudje zaradi prejemka množično zapuščali svoje službe, a hkrati cilj UTD vendarle ni zgolj v takojšnjem učinku na trg dela, temveč je tudi dolgoročen s strukturnimi učinki na zdravje, posameznikove spretnosti in motivacijo.

Stvar politične volje

V nadaljevanju se je med prisotnimi razvila daljša, iskriva razprava, v okviru katere so se dotaknili še številnih drugih vprašanj in dilem, povezanih z UTD. Od povezave med solidarnostjo in univerzalnim temeljnim dohodkom, vpliva UTD na javne finance do vloge sindikatov pri razmisleku o UTD, njegovega vpliva na aktivacijo zaposlenih in podobno. Aktivacija zaposlenih sicer ni vedno taka, kot po navadi upamo, je povedala Jasmina Jerant, kar je praviloma povezano s tem, da eksperimenti z UTD praviloma potekajo krajše časovno obdobje, zato se ljudje v času njegovega prejemanja rajši odločijo za kratkotrajne oblike aktivacije, npr. za prostovoljno delo, nadaljevanje izobraževanja, skrbstveno nego in podobno, hkrati pa aktivacija tudi ni edini namen. Namen univerzalnega temeljnega dohodka je tudi omogočanje bolj gladkih prehodov med zaposlitvijo, izobraževanjem in prostovoljnimi aktivnostmi. Zaposlenim lahko omogoči tudi več zaposlitvenih izbir oziroma zavrnitev premalo plačanih ali napornih služb.
Vprašanje uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka je zgolj in samo vprašanje politične volje, smo lahko še slišali. Izračuni obstajajo, razprave potekajo, ustrezna in učinkovita uvedba pa se brez volje politike ne more zgoditi. Pri tem pa je treba paziti, da nam določene politične skupine (UTD je lahko namreč ideja tako bolj leve kot tudi desne politične opcije) ne vzamejo solidarnostne komponente UTD, niti ne smemo z njim zamenjati ali odstraniti vseh socialnih transferjev in drugih vrst pomoči, je še dodala Jasmina Jerant.

Gregor Inkret