Delo se nikoli ne konča: pregled minulega leta s sindikati dejavnosti ZSSS

1. 2. 2023

Seveda je nemogoče narediti natančen pregled vseh dosežkov pogajalk in pogajalcev sindikatov na vseh ravneh delovanja znotraj ZSSS. Mi smo jih odstrli le kanček in upamo si trditi, da je bilo leto, ki smo ga pred kratkim pustili za seboj, v tem pogledu marsikje zelo uspešno. A kot so nam zatrdili sogovornice in sogovorniki na ravni dejavnosti, podjetij in zavodov, se z nobenim datumom, pa čeprav je to »novo leto«, njihovo delo ne konča, saj so pogajanja in sindikalna prizadevanja nikoli končan proces.

»Pogajanja oziroma kolektivna dogovarjanja so temelj sindikalnega dela. Seveda so za tak dialog potrebni pogoji, ki jim kljubuje razmerje moči, na katero brez organiziranja delavk in delavcev oziroma članstva ni mogoče vplivati,« nam je na vprašanje o socialnem dialogu na ravni podjetja povedal eden od sogovornikov.

Kjer obstaja sindikat, je enka že minimalka

V Sindikatu kovinske in elektroindustrije (Skei) pravijo, da se v vse več podjetjih, kjer je organiziran njihov sindikat, najnižje osnovne plače približujejo ali pa že dosegajo višino minimalne plače. V podjetjih so konec leta potekala tudi pogajanja za plače in božičnice. Večina podjetij je izplačala višje božičnice kot leto prej. Med podjetji je več takšnih, kjer bi lahko izpostavili pogajalske dosežke sindikata.

Med najbolj na očeh javnosti so pogajanja v velenjskem Gorenju, od koder so konec lanskega leta sporočili, da sta sindikat in vodstvo po pogajanjih, ki so potekala od julija lani, dosegla dogovor o prenovi podjetniške kolektivne pogodbe, ki prinaša s 1. januarjem 2023 zvišanje osnovnih plač, plača za najnižji tarifni razred pa znaša 994 evrov bruto. Zatrdili so tudi, da nihče s sedmimi ali več leti delovne dobe v Hisense Europe, pod katerega sodi Gorenje, ne bo več  prejemal manj kot 1151,77 evra bruto. Jasneje so opredelili tudi bodoče usklajevanje plač. Pri pravicah, ki temeljijo na delovni dobi (jubilejne nagrade, odpravnine), bodo upoštevali delovno dobo v podjetju (vključno s podjetji znotraj skupine oz. pravnimi predniki). Dodatek za delovno dobo bodo za bodoče zaposlene, ki se bodo v podjetjih Hisense Europe zaposlili po 1. januarju 2023, obračunavali po 0,7-odstotni letni stopnji za vsako leto delovne dobe v Hisense Europe (prej 0,5 odstotka letno), ne pa več za skupno delovno dobo pri vseh delodajalcih (prej 0,5 odstotka letno). Višina dodatka in način obračunavanja za obstoječe zaposlene ostajata enaka. Natančneje so opredelili tudi napredovanja, ki so vezana na letno ocenjevanje delovne uspešnosti, predlog kriterijev za napredovanje pa bodo pred implementacijo uskladili in potrdili še s svetom delavcev. Nekoliko so spremenili tudi lestvico za izračun dodatnih dni letnega dopusta glede na zahtevnost delovnega mesta, delovno dobo in starost. Vodstvo in sindikati so se sporazumeli tudi o 850 evrov bruto božičnice, ki je bila izplačana v decembru.

Jakob Gašpir (Resistec, Athos, Metaltec) nam je sporočil, da so lani sklenili svojo prvo podjetniško kolektivno pogodbo, pred tem je v teh treh povezanih podjetjih ni bilo. Z njo so za delavke in delavce izborili bistveno višje pravice, kot jih določata kolektivni pogodbi za kovinsko in elektroindustrijo. Gašpir našteje: zagotavljanje prostih sobot/vikendov v času povečanega obsega dela (prerazporejen delovni čas), omejitev zaposlovanja za določen čas, dodaten dopust, povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, ugodnejši delovni čas zaradi usklajevanja družinskega življenja, solidarnostne pomoči itn. Med drugim jih zelo veseli, da so s tarifno prilogo uredili plačno lestvico, kjer je najnižja osnovna plača v podjetjih (v drugem tarifnem razredu) višja od minimalne plače, preostale osnovne plače pa so se povišale skladbo z načelom ohranjanja plačnih sorazmerij. Pri tem dodaja še, da dodatkov niso ukinjali ali »pretapljali« v osnovne plače.  Za pogled naprej pa Gašpir odgovarja, da je socialni dialog »živa« reč in da so trenutno v zaključni fazi pogajanj o dvigu plač, ki ga bodo delavke in delavci deležni februarja pri izplačilu januarskih plač.

Tudi Damjan Kostanjevec iz izlaške Eti pravi, da se sindikat pogaja za boljše ekonomsko in socialno stanje zaposlenih, s čimer sledi svojemu poslanstvu. V lanskem letu so se z vodstvom podjetja pogajali dvakrat, jeseni in spomladi. V spomladanskem delu so dosegli dvig osnovnih plač vseh delavk in delavcev za 3,5 odstotka. V drugem tarifnem razredu so se dogovorili za razdelitev več kot 650 plačilnih razredov po dogovorjenih kriterijih. S tem so najnižje osnovne plače v podjetju dvignili za osem odstotkov. V drugem tarifne razrede pa je bilo podeljenih več kot sto plačilnih razredov. Regres za letni dopust so določili v višini 1600 evrov in dogovorili smo se, da vsak zaposleni prejme prehranski paket v vrednosti okoli 50 evrov. V jesenskem delu so se dogovorili za ponovni dvig osnovnih plač vseh zaposlenih za 4,5 odstotka. Posodobili so tudi kriterije za izplačilo poslovne uspešnosti oziroma »božičnice«

in s tem dvignili osnovo za izračun, tako da se je masa finančnih sredstev za »božičnico« dvignila za 12 odstotkov v primerjavi z letom prej. Povprečna »božičnica« je tako znašala okoli 570 evrov. Dogovorili so se še za napredovanje v drugem tarifnem razredu na osnovi ocen delovne uspešnosti. Podeljenih je bilo več kot 50 plačilnih razredov. Dosegli so tudi, da so prezaposlili v matično podjetje vsaj 40 agencijskih delavcev, ki že dalj časa delajo v njihovem podjetju. Ponovno pa so se dogovorili, da so zaposleni prejeli prehranske pakete v vrednosti 60 evrov. V sklopu pogajanj so se dogovorili še za kakšne druge stvari, ki pa jih naš sogovornik označuje za manj pomembne. »Ocenjujemo, da smo bili v lanskem letu pri pogajanjih uspešni. V tem letu se bomo osredotočili predvsem na eskalacijo vseh plač, ker je naš cilj, da bi bila najnižja osnovna plača enaka minimalni plači. Tako bi bili delavci, ki so trenutno pod uravnilovko, potem pošteno plačani za svoje delo,« še dodaja Kostanjevec.

Na ravni dejavnosti, kjer je Skei podpisnik treh kolektivnih pogodb dejavnosti: elektroindustrije, kovinskih materialov in livarn ter kovinske industrije, je bil v začetku leta 2022 že sklenjen aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti, ki je opredelil dvig plač in regresa za letni dopust. V dejavnosti kovinskih materialov in livarn so se plače s 1. 1. 2022 že povišale za tri odstotke, v dejavnosti elektroindustrije so se plače s 1. aprilom 2022 povišale za 3,2 odstotka (najnižje osnovne plače se bodo tam s 1. februarjem 2023 dvignile še za 4,8 odstotka), v dejavnosti kovinske industrije pa je bilo dogovorjeno povišanje plač s 1. januarjem 2022 za 2,1 odstotka, s 1. julijem 2022 pa še za 3,4 odstotka. Regresi v vseh treh panogah so višji od zakonskega minimuma, povračila stroškov (prehrana in prevoz) pa najvišji zneski, določeni v uredbi.

Kmalu nova pogajanja

Iz Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije (Sgit) poročajo o kompromisnem dvigu najnižjih osnovnih plač, s katerim niso zadovoljni, a so podlaga za nadaljevanje pogajanj v tem letu tako na ravni dejavnosti kot v posameznih družbah. V prvem in drugem tarifnem razredu, kamor spadajo najbolj ranljive skupine delavcev, jim je sicer uspelo zvišati najnižje osnovne plače tudi za okoli 50 odstotkov, a so to še vedno nizki zneski. S prvim januarjem letos se je v dejavnosti zvišalo tudi povračilo stroška kilometrine s sedanjih 0,18 evra na 0,19 evra. Tisti delodajalci, ki so v družbah že dvignili znesek kilometrine na 0,21 evra, tega ne bodo nižali. Prav tako je od takrat višje tudi povračilo stroška prehrane, s 5,38 evra na 5,60 evra. Sprejet je bil dogovor, da bodo s 1. februarjem z delodajalci znova sedli za pogajalsko mizo za celovito prenovo kolektivne pogodbe dejavnosti.

Običaj je tudi izplačilo poslovne uspešnosti

V Sindikatu finančnih organov Slovenije (Sfos) so se s prvim dnem leta 2022 z uveljavitvijo nove kolektivne pogodbe zvišale najnižje osnovne plače, najnižje med prvim in četrtim razredom znašajo 950 evrov. Ker je povračilo stroškov za prehrano v kolektivni pogodbi dejavnosti zavarovalstva vezano na Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, se je leta 2022 ta znesek s povišanjem zneska v Uredbi avtomatično povišal. V njihovi dejavnosti je običaj tudi izplačilo poslovne uspešnosti, ponekod pa so izplačali tudi draginjski dodatek.

Zaposleni so zagotovilo

O dosežkih v letu 2022 v Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) težko govorijo, nam je sporočil njegov predsednik Branko Sevčnikar, in sicer zato, ker je v minulem letu nemalo težav slovenskim elektrodistribucijskim podjetjem povzročil izpad prihodkov iz naslova omrežnine, do katerega je prišlo na podlagi interventnega zakona, ki ga je sprejela še prejšnja vlada. »S tem se je likvidnost podjetij zelo poslabšala, kar ima za posledico tudi vse večje pritiske na ekonomsko-socialno varnost zaposlenih v teh družbah. V proizvodnih in podjetjih za trgovanje z električno energijo pa so nemalo težav povzročile tudi odločitve odgovornih, ki so po nerazumno nizkih cenah prodajali omenjeno energijo v tujino, danes pa jo morajo dražje uvažati za domače potrebe. Žal takrat z ustavno presojo interventnega zakona v SDE Slovenije nismo uspeli, na odločitve o trgovalnih poslih pa sindikati nimamo vpliva. V našem sindikatu sicer vedno bolj prevladuje prepričanje, da se želi breme tako energetske krize kot tudi zelenega prehoda reševati predvsem na ramenih zaposlenih v slovenski energetiki. Na področju plačne politike pa smo ob rekordni letni inflaciji deležni nerazumevanja Energetske zbornice Slovenije, zato se nezadovoljstvo med članstvom povečuje, še zlasti in predvsem ob dejstvu, da se za nekatere ciljne skupine v državi denar za njihove plačne popravke vedno najde,« je jasen sindikalist. V SDE Slovenije menimo, da bi se odgovorni tako v politiki kot v energetskih podjetjih morali zavedati, da brez kakovostne, cenovno konkurenčne in zanesljive oskrbe z električno energijo slovensko gospodarstvo na globalnem evropskem trgu ne bo konkurenčno, energetska revščina prebivalstva pa se bo samo še povečala, še pove Sevčnikar in doda, da so zaposleni v slovenski energetiki, zlasti člani in članice sindikata, zagotovilo, da lahko slovenska energetika tako gospodarstvu kot prebivalstvu še naprej omogoča normalno in kakovostno delovanje, »seveda ob normalnih delovnih razmerah in razumevanju odgovornih za napore, ki jih zaposleni vlagajo v to, da procesi proizvodnje, distribucije in prenosa električne energije normalno potekajo.«

Prevladuje zmeren optimizem

 

V letu 2022 smo spet začeli pogajanja za kolektivno pogodbo dejavnosti in nadaljujemo jih tudi v novem letu, to pa je za nas pomembno, ker se na tem področju že od leta 2014 ni nič premaknilo, na naše poizvedovanje odgovori Anton Rozman, generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije (Stupis), ter doda: »Pomembno pa je izpostaviti, da v panogi dejansko ni več problemov z izplačili plač po podjetjih, tudi kakšnih večjih odpuščanj ni, pravzaprav obstaja velika potreba po delavcih in delavkah, na primer po vzdrževalcih, mehanikih, a kadra pogosto ne dobijo, ker gre vendarle še za dejavnost z nizkimi plačami. Zato marsikatero podjetje v panogi nagrajuje določene dele svojih zaposlenih precej bolje, kot bi bilo treba, in denimo dodatno stimulira delo v težkih delovnih pogojih. A skoraj ni več podjetja, ki bi živelo samo od dodelavnih poslov. Tudi lanski prevzem Alpine, ki je dobila novega lastnika, vanjo je vstopil češki kapital, pomeni, da zanimanje za podjetja v panogi obstaja. Dejavnost brca, proizvodnja teče, dodana vrednost se počasi dviguje, a še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Če hočejo biti konkurenčna, morajo podjetja sicer imeti močan razvojni in dober marketinški oddelek, praviloma pa imajo vsaj del proizvodnje lociran nekje v tujini, na primer v Bosni in Hercegovini ali na Kitajskem. Brez tega nedvomno ne gre. V panogi torej, tudi za naprej, načeloma vlada zmeren optimizem.«

Niso kilavo dete

Kaj je minulo leto prineslo za Svobodni sindikat Slovenije (SSS), smo pobarali njegovega predsednika Mirsada Begića, ki nam je sporočil naslednje: »Konec koronske krize je tudi za SSS prinesel nekolikšno olajšanje in obvezo za preverjanje nadaljnje vitalnosti ter operativnosti. SSS kot sindikat ‘nepokritih, odrinjenih in odpadnikov’ ni klasičen sindikat dejavnosti, kakršne predvidoma pozna splošna in sindikalna javnost, a sem ter tja nam poleg vzdrževanja sindikalnega članstva in bolj organiziranih delovnih okolij uspe sindikalizirati tudi kakšno novo: poleti 2022 na primer v okviru medijsko-televizijskega podjetja Pro Plus, od konca leta 2022 poskušamo s podobnim razvojem v podjetju Planet TV. Skratka, SSS na prvo žogo nima veliko pokazati, a na to, da nas imajo nekateri bolj za kilavo dete in da drugi celoten sindikalizem pošiljajo na smetišče zgodovine, ne moremo pristati.«

Višje plače in regres

Iz Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) so postregli z nekaj številkami: najnižje osnovne plače so se po kolektivni pogodbi dejavnosti v lanskem letu povečale za 15 odstotkov, regres se je v primerjavi z letom poprej povečal za 100 evrov in je znašal 1200 evrov, povračilo za prehrano se je povečalo na 6,12 evra, povračilo za prevoz na delo in z njega pa na 0,19 evra na kilometer. Poslovna uspešnost je bila po podjetjih izplačana različno, nekatera večja podjetja so izplačala maksimalni neobdavčen znesek regresa, in sicer do višine povprečne plače.

Dosegli zvišanje plač in okrepili članstvo

»V komunalni dejavnosti imamo vzorno urejen socialni dialog, lani smo se dogovorili, da so se s 1. januarjem 2022 plače zvišale za pet odstotkov, prav tako pa smo se že v preteklem letu uskladili o 10-odstotnem dvigu plač v letu 2023, vse to z zavezo, da se februarja socialni partnerji ponovno srečamo,« pa nam je povedala Majda Marolt, predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS). In dodala, da ob podpisu tarifne priloge h kolektivni pogodbi komunalne dejavnosti konec oktobra 2022 še ni bilo podatka o celotni inflaciji v lanskem letu in prav tako ni bila znana višina dviga minimalne plače. Tudi v dejavnosti poslovanja z nepremičninami so s 1. julijem 2022 zvišali plače za 5,5 odstotka – tudi višino povračila stroškov za prevoz na delo in z njega so določili v višini zgornjega zneska, ki ga določa pristojna davčna uredba, enako pa velja tudi za malico –, decembra lani pa so se dogovorili za 6-odstotno povečanje s 1. januarjem 2023, in sicer z zavezo, da se maja 2023 ponovno srečajo z namenom, da se dogovorijo o dodatnem povečanju plač, ob upoštevanju razmer v panogi seveda. »Premiki na področju plač so sicer odvisni tudi od dogajanja na podjetniški ravni, na splošno pa je lep dosežek v letu 2022 tudi povečanje članstva v našem sindikatu,« je še sporočila sindikalistka.

Majhne zmage dajejo zagon

V letu 2022 so se ob podpori Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) organizirali delavke in delavci skupine Engrotuš, d. o. o., in 16. decembra z upravo dosegli dogovor o številnih delavskih pravicah. V SDTS so definirali tudi glavne zahteve za pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe dejavnosti, saj se je stara iztekla decembra. »V številnih firmah dobivajo delavke in delavci doplačila do minimalne plače oziroma je njihova osnovna plača manjša od minimalne, zato si bomo prizadevali za uveljavitev minimalne plače v prvem tarifnem razredu za vse delavce v panogi, posebno zaščito za sindikalne zaupnike ter povračilo stroškov prevoza na delo po javno veljavni uredbi,« je odločen generalni sekretar SDTS Ladi Rožič. V začetku maja pričakujejo tudi podpis novega pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, ki bo podrobneje uredil področje v smeri zagotavljanja čim manjšega števila delovnih nezgod in trajnejših poškodb iz naslova dela.

Osnovna plača najmanj minimalna plača

Podjetja v dejavnosti kmetijstva in predelovalne industrije so lani poslovala z večjimi dobički kot v obdobju pandemije covida-19 in to neskladje želijo v Sindikatu kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) prenesti na področje prejemkov svojih članov. Zaradi kršitev kolektivne pogodbe dejavnosti in delavske pravice so v skupini Žito zato konec oktobra organizirali opozorilno stavko. Dosegli so dogovor o izplačilu dodatka in zamrznili stavko do aprila, ko se izteče rok za potrditev nove podjetniške kolektivne pogodbe. Na ravni dejavnosti so januarja začeli prvi krog pogajanj za uskladitev zneskov v tarifni pogodbi, v pogajanjih pa si bodo prizadevali za dvig povračila za prehrano, prevoza na delo, umestitev minimalne plače v prvi tarifni razred in ohranitev plačnih razmerij. »Delodajalci povišanje najnižje osnovne plače sicer pogojujejo z redefinicijo dodatka za delovno dobo, pri prezaposlitvi delavcev k zadnjemu delodajalcu pa si prizadevajo zgolj za prenos nominalne vrednosti in ne odmernega odstotka. Na to nikakor ne moremo pristati,« je poudaril generalni sekretar KŽI Boris Frajnkovič.

Dober vojak je sit vojak

V luči parcialnih dogovarjanj posameznih poklicnih skupin z vlado in ob vladnem ignoriranju zakonitosti enotnega plačnega sistema, ki so bile dogovorjene s socialnimi partnerji v letu 2008, so se v Sindikatu ministrstva za obrambo (SMO) januarja obrnili na ministrstvo za obrambo (MORS) in vlado ter zahtevali odpravo plačnih nesorazmerij za zaposlene na delovnih mestih operaterjev v centrih za obveščanje in zaposlene v spodnji tretjini plačne lestvice skupine J na enak način, kot je to izpogajano v plačni skupini E, ter ponovno vzpostavitev razmerij med pooblaščenimi uradnimi osebami in drugimi poklici v isti tarifni skupini, kot je bilo to dogovorjeno. Če do 20. januarja ne bodo prejeli potrditve po skupnem sestanku, bodo na področju obrambe začeli zaostrovati sindikalne zahteve, je bil oster predsednik SMO Marjan Lah.

Brez narave ni kulture

Vlada je v zadnjem času povsem nediskriminatorno ugodila skoraj vsem poklicnim skupinam pri njihovih zahtevah po višjih plačah in izboljšanju delovnih pogojev, razen zaposlenim na področju narave in kulture, je razmere kritično ocenil predsednik Sindikata narave in kulture Slovenije – Glosa Mitja Šuštar. Kljub temu, da pozitivno ocenjuje majhne zmage v posameznih kulturnih zavodih, poudarja, da večji boji potekajo predvsem v zavodih na področju varovanja narave in naravne dediščine, ki je tako kadrovsko kot plačno še vedno podcenjeno in podhranjeno. V letos napovedani prenovi javnega plačnega sistema si bodo v Sindikatu Glosa tako prizadevali za vzpostavitev normativnega dela v kolektivnih pogodbah različnih zavodov ter napredovanje v nazive; posebno pozornost bodo namenili tudi primerom zaposlitev, ki izkazujejo elemente rednega delovnega razmerja, ki jih je največ na področju uprizoritvenih umetnosti, ter vnos dodatka za deficitarnost poklica v kolektivno pogodbo javnega sektorja. Najpomembnejše prioritete v letošnjem letu pa bodo: upokojevanje in zaposlovanje baletnih plesalcev, odprava krivic knjižničarjem voznikom bibliobusov, zmanjševanje prekarizacije zaposlitev ter priznanje statusa delavca samozaposlenega v kulturi.

Sramotno podplačani glede na primerljive poklice

Po več neuspelih poskusih pod prejšnjo in sedanjo vlado so se poklicni gasilci odločili narediti konec sramotnemu statusu quo, v katerem so že dobri dve leti sramotno podplačani, in so vladi dali čas do konca tega meseca, da usliši njihove zahteve, sicer bodo svoje stavkovne aktivnosti stopnjevali. »Upamo, da bodo pošteno vrednotenje dela slovenskih poklicnih gasilcev oblastniki prepoznali tudi takrat, ko se pogovarjamo o plačah, ne le ob pomembnejših intervencijah, kot je bila avgusta lani ob požaru na Krasu, kjer se je obljubljalo vse mogoče, rezultatov pa še vedno ni nikjer,« je bil oster generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) David Švarc.

Skrbijo za delovanje države, mačeha pa ne zanje

Za razliko od najmočnejših poklicnih skupin javnega sektorja zaposleni v klasični državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ne smemo stavkati, saj bi tako ovirali nemoteno delo državnih organov, ugotavlja predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Frančišek Verk. Od države bodo zato v napovedani prenovi plačnega sistema v javnem sektorju zahtevali posebno pozornost pri obravnavi ekonomskega položaja strokovno-tehničnih delavcev oziroma javnih uslužbencev iz plačne skupine J, ki so že predolgo pod minimalno plačo oziroma prejemajo minimalno plačo, kamor pa je po njenem dvigu padel tudi velik del administrativnega osebja ter operativnega uradništva državne uprave in uprav lokalnih skupnosti, zaposlenega na delovnih mestih pete stopnje strokovne zahtevnosti oziroma z dokončano štiriletno srednjo šolo. Ob tem si bodo prizadevali tudi za dostojno plačilo novo zaposlenih delavcev na delovnem mestu inšpektorjev z univerzitetno izobrazbo, za dosego zahtev pa ne izključujejo tudi možnosti stavke, čeprav je ta omejena s področnimi zakoni.

Ne boj, mrtvaško klanje

Kot kaže, bo letošnje leto v znamenju zdravstvene reforme in iskanja rešitev za dolgotrajno oskrbo. V Sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije (SZSSS) si bodo prvenstveno prizadevali za čimprejšnjo ureditev in vključitev poklicev iz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v dodatno pokojninsko zavarovanje. Čaka jih še sprejem kadrovskih standardov in normativov, a glede odprtih vprašanj niso najbolj optimistični in opozarjajo, da bo drugače ves kader iz zdravstva in sociale pobegnil. Kljub dejstvu, da so kot ena redkih dejavnosti uspeli vsaj nekoliko dvigniti osnovne plače za nekatera delovna mesta, imajo to težavo, da jim velik del tega »požre« nova višina minimalne plače. »V januarju se bomo tako začeli pogajati o možnosti dodatnega nagrajevanja zaposlenih v skupini J, saj se bojimo, da bodo delodajalci v nasprotnem primeru zaradi pomanjkanja tega kadra primorani te storitve iskati na trgu, čemur pa v SZSSS ostro nasprotujemo,« zaskrbljeno ugotavlja generalna sekretarka SZSSS Mojca Šumer.

Mojca Matoz, Gregor Inkret in Miha Poredoš

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, drugi januarski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!