Prvomajsko poročilo 2: kako smo po vsej Sloveniji zaznamovali praznik dela

9. 5. 2023

Tudi letos so prvomajske prireditve v (so)organizaciji ZSSS potekale po vsej Sloveniji, ne samo na ljubljanskem Rožniku. Objavljamo utrinke še z drugih prizorišč. Od Maribora do Gornje Radgone, od Križne Gore do Debenca pri Mirni …

Minimalna plača mora postati osnovna plača

»Sramota je, da mora nekdo, ki tedensko dela štirideset ur in več, dobiti dodatek k minimalni plači, zato v ZSSS zahtevamo, da se še letos spremeni zakonodaja na način, da bo osnovna plača za najbolj enostavno delo enaka minimalni plači,« je bil na predvečer prvega maja na trgu Leona Štuklja v Mariboru jasen izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Poudaril je, da morajo tovrstnim spremembam delovne zakonodaje z linearnim dvigom plač zaposlenih slediti tudi vsi delodajalci v kolektivnih pogodbah in pogodbah o zaposlitvi; uravnilovka, ki smo je delavci trenutno deležni, pa je rezultat pohlepa in grabežljivosti delodajalcev in vodi v vedno večjo revščino. Opozoril je tudi na vedno večje izseljevanje mladih zaradi pomanjkanja socialne varnosti in porasta prekarnih oblik dela, zaradi katerih trpi več kot četrtina mladih delavk in delavcev: »V ZSSS zato zahtevamo, da se nemudoma sprejmejo sistemski ukrepi, ki bodo zmanjšali negotovost delavk in delavcev, kot tudi, da inšpektorat za delo končno postane varuh pravic zaposlenih. Trije, štirje v javnosti odmevni primeri ukrepanja inšpektorata za delo še ne pomenijo, da je inšpektorat učinkovit.« Zorko je okrcal še nenehne obljube vladajočih o reformah in se zavzel za uvedbo progresivne davčne politike, ki bo ustvarjala okolje, kjer se bodo mladi, delavke in delavci počutili varno, imeli možnost za svoj napredek, ustvarjanje družine in socialno ter zdravstveno varstvo. »Vsak predlog delodajalcev in politikov, ki predstavlja nasprotje solidarnosti, je nedopusten. Prav je, da se politiki in delodajalci tega zavedajo. In dajo ljudem takšne plače, ki jim bodo omogočale ne samo preživetje, temveč tudi dostojno življenje.« Za konec se je Zorko zahvalil še vsem profesionalnim in neprofesionalnim sindikalnim zaupnikom, ki so najbolj na udaru, a vseeno verjamejo, da se dobro vrača z dobrim, ter članicam in članom sindikatov, ki s plačevanjem svoje mesečne članarine izkazujejo solidarnost in zavedanje, da je boj za pravice drugih pomembnejši od zavzemanja za lastne interese: »Politiki v skrbi za svojo javno podobo največkrat bolje razumejo jezik množice – demonstracije in stavke – kot  pa jezik argumentov, zato vsi nečlani vabljeni, da se nam pridružite, saj smo le skupaj lahko močnejši!«

Središče prvomajskega dogajanja v štajerski prestolnici je bilo na Trgu Leona Štuklja. Foto M. P.
Slavnostni govorec je bil izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko. Foto M. P.
Tudi v Mariboru niso manjkali prvomajski nageljni. Foto M. P.
Manjkali pa tudi niso naši sindikalni soborci in soborke. Foto M. P.

Dvodnevno praznovanje smo si sindikati izborili

Praznovanja prvega maja na Celjski koči se je v obetih pretežno oblačnega vremena udeležilo staro in mlado, večina se jih je iz Celja in okoliških krajev povzpela peš. Zbrane je uvodoma nagovorila Mojca Stropnik, sekretarka ZSSS, ki je s sodelavci in sodelavkami območne organizacije ZSSS Savinjska skrbela, da ni nihče ostal lačnih ust ali žejen. Izpostavila je pomen dvodnevnega praznovanja praznika dela, ki smo ga izborili prav sindikati ZSSS: »Ni delavske pravice, ki bi bila podarjena, in ni delavske pravice, ki bi bila večna. Prav zato je nujno, da se delavci in delavke medsebojno povezujemo in gradimo solidarnost in pravične delovne pogoje.« Prizadevanjem sindikatov za organizirano delavstvo se je zahvalil tudi slavnostni govornik tradicionalnega srečanja na Celjski koči, novi celjski župan Matija Kovač: »Prvi maj ni nikoli praznik prazne folklore, temveč ima vsako leto nov in drugačen pomen. Letos proslavljamo zvišanje minimalne plače, dvig plačnih razredov v javnem sektorju, pogajanja o skrajševanju delovnega časa in prenovi zakona o delovnih razmerjih in druge manjše zmage. A delavke in delavci ne smemo dobiti lažnega občutka, da smo na zmagoviti strani, saj smo ob rekordno visoki inflaciji in zmanjševanju investicij postavljeni pred nove izzive.« Nazadnje je zbrane nagovoril še Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), ki je spomnil na za delavce težavno obdobje v času prejšnje vlade in opozoril, da so zdaj kljub dvigu minimalne plače mnoge skupine delavk in delavcev, tudi v javnem sektorju, pod njenim pragom, da torej sindikalni boj še ni zaključen: »Poskrbeti je treba za slovenskega delavca, da bo dostojno živel, mnogih med nami ni tukaj, ker se nimajo česa veseliti in kaj praznovati.« Zavzel se je še za odločen boj proti korupciji, privatizaciji in krajam na račun delavstva, ki vodijo v zmanjšanje pravic na področju zdravstva in sociale: »Samo s skupnimi močmi bomo lahko zagotovili perspektivno Slovenijo, ki je tako lepa, pa vendar vedno bolj žalostna

Praznovanja prvega maja na Celjski koči se je udeležilo staro in mlado. Foto M. P.
Na prireditvi so spregovorili celjski župan Matija Kovač (levo), sodelavka ZSSS Mojca Stropnik (v sredini) in predsednik SDOS Frančišek Verk (desno).

Od stolpa do lipe

Že štirideseto tradicionalno prvomajsko srečanje Na Debencu pri Mirni, ki ga je organizirala Območna organizacija ZSSS Dolenjska, Bela krajina in Posavje, je privabilo številne obiskovalke in obiskovalce, ki so večinoma prišli peš.

Najprej sta jih pozdravila sekretar na omenjeni območni organizaciji Igor Iljaš in mirnski župan Dušan Skerbiš. V uvodnem delu so nastopili še Občinski pihalni orkester Trebnje in trebanjske mažoretke ter Glasbena šola Trebnje, tudi pozneje pa ni umanjkal glasbeni program.

Slavnostna govornica je bila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. »Vem, da je na Debencu včasih stal stolp. S stolpa se daleč vidi. In če bi se videlo v zgodovino sto petdeset let nazaj, v čase, ko je nastajalo delavsko gibanje, bi v tem trenutku verjetno videli prazen Debenec, verjetno bi videli ljudi, ki so delali po štirinajst ali šestnajst ur na dan, otroke, ki so delali, zato da so družine preživele, delavce in delavke, ki niso imeli pogodb o zaposlitvi, ko ni bilo zakonodaje, ko ni bilo zavarovanj, ko ni bilo pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, ko ni bilo rednih plačil, in ko so ljudje umirali pri štiridesetih letih. Vendarle se je v tem času kaj spremenilo,« je med drugim povedala. Dotaknila se je tudi rastoče moči kapitala, zaradi katere so številni delavci in delavke brez pravic. Če se bo nadaljevalo v to smer, se je treba po njenem bati, da se bomo vrnili sto trideset let nazaj v osnove delavskega boja. »Edina stvar, ki pa se je bojita denar in kapital, je veliko ljudi, veliko ljudi,« je še dodala.
Potem je bila na vrsti podelitev sindikalnih priznanj, za kar je poskrbela območna sindikalna organizacija ZSSS. Prejeli so jih predsednica sindikata Upravne enote Novo mesto Lidija Lubej, Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS), in sicer za premišljeno ter uspešno sindikalno delo, za uspešen dialog z vodstvom zavoda in za aktivno pridobivanje novega članstva; pa predsednik sindikata v podjetju Kremen Mokro polje Jože Radovan, Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG), za aktivno sodelovanje pri sindikalnem delu, dogovore z vodstvom podjetja ter za povezovanje z drugimi sindikati na območni in republiški ravni; in dolgoletni aktivist sindikata Lisce Sevnica Jani Žičkar, Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije (Stupis), za aktivno sodelovanje pri delu, za prizadevanje za umirjen dialog med zaposlenimi in vodstvom družbe ter za ohranjanje in spodbujanje družabnega življenja med sindikalnim članstvom. Slednji se je v imenu nagrajencev potem tudi zahvalil za izkazano zaupanje in vsem zaželel lep praznik dela.

Na Debencu pri Mirni je prvomajsko praznovanje letos potekalo že štiridesetič. Foto G. I.
Slavnostna govorka na dogodku je bila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je med drugim dejala, da je edina stvar, ki se je bojita denar in kapital, veliko ljudi. Foto G. I.
Prejemniki sindikalnih priznanj, (od leve proti desni) Lidija Lubej (SDOS), Jože Radovan (KNG) in Jani Žičkar (Stupis), skupaj z Lidijo Jerkič in sodelavcem ZSSS Igorjem Iljašem. Foto. G. I.
Na Debencu so na letošnji praznik dela posadili tudi novo lipo in z njo nadomestili tisto, ki so jo posadili že lani, a zaradi vremenskih nevšečnosti in drugih nesrečnih okoliščin ni preživela. Foto G. I.

Mlaj na trgu zmage

Tradicija postavitve mlaja na osrednjem trgu v Murski Soboti se je 28. aprila nadaljevala tudi letos. Slavnostni govornik je bil v imenu ZSSS, še posebej pa sindikatov delavcev gradbenih dejavnosti ter tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Oskar Komac. Opozoril je na pomen sindikalnega boja, ko ima v času, ko narašča koncentracija kapitala v rokah posameznikov, na drugi strani vedno več ljudi zelo malo. »Parola Proletarci vseh dežel, združite se se je, paradoksalno transformirala v Kapital vseh dežel in oblik, združi se, seveda tudi pri nas. In to mu je v veliki meri uspelo, precej bolje kot delavcem. Soočeni smo z naraščajo neenakostjo premoženj in dohodkov, kar je v veliki meri posledica marginalizacije sindikatov in sistematičnega zmanjševanja njihovega vpliva v procesu delitve ustvarjene dodane vrednosti, ki je ključno vprašanje politične ekonomije,« je bil jasen in poudaril pomen izraza delavski razred, o katerem le še malokdo govori, pa čeprav smo delavci vsi »delovni ljudje z izjemo lastnikov, katerih vir dohodkov je najprej njihovo premoženje«. Govoril je tudi o nujnosti vzpostavitve preglednega in poštenega plačnega modela, saj zdajšnji sistem rasti zgolj minimalne plače vodi v to, da ima dve tretjini ljudi le minimalne razlike v plačah. Govoril je tudi o pokojninski reformi, spomnil, da začne s prvim majem veljati pravilnik o poklicnih boleznih, in izrazil podporo delavkam tekstilnega podjetja Moda MiLan iz Gornjih Petrovcev, zbrane pa pozval k solidarnosti in povezanosti, ki sta pomembni za skupni boj za delavske pravice.

Murskosoboški prvomajski mlaj. Foto M. M.

Stopiti skupaj

Pri koči na Kremžarjevem vrhu, tradicionalnem koroškem prizorišču prvomajskih srečanj, se je 1. maja dopoldne zbralo več kot tisoč ljudi.
»Pravice, ki jih imamo danes, kot so štirideseturni delavnik, obvezni regres in razni dodatki, so s težkim bojem priborili naši predhodniki. Tega boja je danes premalo. Sindikalist je namreč lahko uspešen le, če za njim stoji množica in skupaj diha za določen cilj. Prihajajo časi, ko bomo morali ta duh ponovno oživeti, stopiti skupaj, da nam naših, težko pridobljenih pravic ne bodo krčili pod pretvezo modernizacije in strukturnih sprememb,« je uvodoma povedal Jaka Šilak, sekretar Območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška ter slavnostni govorec na dogodku. »Vedno večje so težnje in odprti pogovori o tem, da se bo vlada lotila pokojninske reforme. Kot vemo, plačujemo v pokojninsko blagajno delavke in delavci od svoje plače 15,5 odstotka, medtem ko naši delodajalci od zadnje reforme naprej zgolj 8,85 odstotka. Če bi vrnili odstotek delodajalcev na delavčevega, kot so že plačevali v preteklosti, bi bilo v pokojninski blagajni popolnoma dovolj denarja in ne bi bilo potrebe po ustanavljanju nekakšnih novih skladov ali stebrov, ki bi jih seveda spet dodatno financirali delavci. Popolnoma nobene potrebe ni niti po višanju starosti, ker če nekdo dela štirideset let, je to več kot dovolj, da si zasluži pošteno pokojnino, ki bi z večjim prispevkom delodajalcev lahko bila tudi višja.« Omenil je tudi, da je aktualna vlada začela spremembe zakona o delovnih razmerjih, t. i. male delavske ustave, kot ji pogosto rečemo. Pozval je tudi k nujnemu, obsežnemu dvigu plač. »Zakaj se naše najnižje osnovne plače po kolektivnih pogodbah večinoma gibljejo med 500 in 600 evri? Zakaj so marsikje nižje od minimalne plače? Mi točno vemo zakaj, in sicer zato, ker se od naše osnovne plače obračunavajo dodatki, zato so ti nižji, in delodajalci raje doplačujejo do minimalne plače, namesto da bi ta postavka izginila iz plačilnih list. Na tem mestu moram priznati, da so se delodajalci ob sklepanju kolektivnih pogodb pripravljeni pogovarjati o razmeroma konkretnih dvigih osnovnih plač, ampak to vse pod pogojem, da se določeni dodatki drastično nižajo ali celo brišejo. Najbolj se jim sveti dodatek za skupno delovno dobo, za katerega pravijo, da je ostanek nekega preteklega časa. Delodajalci bi se torej šli plačno reformo, ob tem pa želijo, da njihova masa plač ostane enaka.« Za konec se je dotaknil tudi zdravstvene reforme in povedal, da smo vsi, ki plačujemo za naše javno zdravstvo, lahko razočarani, da je politika spravila zdravstvo na današnjo raven. Zagotovo podpiramo reformo zdravstva, ampak ne takšno, ki bi bila v škodo pacientov, je bil jasen. »Ne dovolimo si, da si nas kapital podjarmi,« pa je dodal še na koncu.

Jaka Šilak, sodelavec ZSSS, je bil slavnostni govornik na prvomajskem dogodku na Kremžarjevem vrhu … Arhiv DE
… kjer se je zbralo več kot tisoč ljudi. Arhiv DE

Pravice niso samoumevne

Na že 39. prvomajskem srečanju na Križni gori nad Škofjo Loko se je zbrala velika množica ljudi, cele družine in skupine so prihajale na idilično prizorišče kar peš z različnih izhodišč. Predstavnice in predstavniki ZSSS so jih pričakali z rdečim nageljnom, kmalu so si nekateri nadeli tudi rdeče kapice z znakom ZSSS in listali Delavsko enotnost.

Slovesni del je z delavsko himno Internacionalo začel mestni pihalni orkester Škofja Loka. Zbrane so nagovorili območna sekretarka ZSSS Mirela Žnidarec, Rok Primožič iz oddelka za družbene dejavnosti občine Škofja Loka in predsednik Svobodnega sindikata Slovenije Mirsad Begić. Program je s poučnimi in zanimivimi zgodovinskimi dejstvi povezovala radijska moderatorka Jana Jenko.

Mirela Žnidarec je poudarila pomen delavskega praznika, ki ni le spomin na boje in dosežke, ampak je tudi opomnik, da se ta boj vsak dan nadaljuje, saj nam niti kapital in niti politika ne bosta prizanesla.

Osrednji slavnostni govornik Mirsad Begić je poudaril pomen letošnjega gesla »S teboj! Zate!«, pod katerim je letos ZSSS pripravila številne prvomajske prireditve. Pozdravil je vse, zlasti pa članice in člane sindikatov ter sindikalne zaupnice in zaupnike, brez katerih »ne bi bilo delavske organiziranosti in uspehov v dobro vseh«. Povezanost delavstva omogoča, »da sedanjost in prihodnost ostajata čim bolj solidarna, socialna, pravična in dostojna«, je bil jasen in dodal, da nas tudi nova vlada, v katero so mnogi upali, pelje v »čas sprememb, obdobje reform, sanacij in reševanj, deloma upravičenih in potrebnih, deloma namišljenih in zavajajočih«. Opomnil nas je na bližnjo vojno, ekološke izzive ter pogoltnost kapitala in grozečo inflacijo, ki nam je dala jasno vedeti, kako nizke so delavske plače. Na to, kako v neenakih in težavnih časih živimo, kažejo tudi globalne migracije, propadajoče javno zdravstvo, spremembe plačnega sistema v javnem sektorju, napovedana pokojninska reforma, vpeljava dolgotrajne oskrbe, je naštel in dodal, da je tukajšnji živelj vedno znal najti pot iz črnih časov, ko se je zanesel na svoje sile, medsebojno pomoč in dobro voljo. »Zahtevajmo družbo, v kateri ne bo prostora za neprestano delo za vse nižje plačilo, delo v pozno starost ob vse slabši gotovosti in tako rekoč brez življenjske predvidljivosti, fleksibilno delo brez varnosti in v vse slabših delovnih pogojih. Odpraviti je treba ureditev, ki človeka vidi zgolj kot sredstvo, saj tega nismo sami izbrali in temu režimu se je treba upreti,« je bil jasen in zbrane pozval na dneve odprtih vrat ZSSS, kjer bodo lahko preverili zakonitost in pravilnost svoje plače ter prejeli nasvet, »kako odvrniti neustrezna ravnanja šefov, in pomagali pri iskanju odgovorov na druge probleme iz sveta dela«. Rok Primožič je prav tako poudaril pomen solidarnosti in aktiviranja za boljšo prihodnost. Pravice so po njegovih besedah najpogosteje kršene najbolj ranljivim, med njimi tistim, ki so se nam pred kratkim pridružili v naši državi. Na nas je, da jim pomagamo, je poudaril in dodal, da je treba izborjene pravice zagotoviti tudi tistim, ki delajo po raznih novih oblikah dela.

Na Križni gori nad Škofjo Loko se je odvilo že 39. prvomajsko srečanje. Foto M. M.
Slovesni del je z delavsko himno Internacionalo začel mestni pihalni orkester Škofja Loka. Zbrane pa so nagovorili območna sekretarka ZSSS Mirela Žnidarec, Rok Primožič iz oddelka za družbene dejavnosti občine Škofja Loka in predsednik Svobodnega sindikata Slovenije Mirsad Begić. Foto M. M.

Bodimo solidarni

Tradicionalna prvomajska prireditev na Lisci, priljubljeni posavski pohodniški in izletniški točki, je tudi letos na praznik dela privabila lepo število ljudi. Povezovala jo je – manjkal seveda ni niti kulturni program – sekretarka Območne organizacije ZSSS Dolenjska, Bela krajina in Posavje Ivica Sotelšek, slavnostna govorka pa je bila Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), tudi ena od podpredsednikov ZSSS. Najprej je pohvalila vztrajnost pohodnic in pohodnikov, ki so premagali vzpetino ali vsaj njen del in prišli peš. »Kaj ste pokazali? Pokazali ste vztrajnost. Zagrizli ste v kolena in bili ob pogledu na cilj nagrajeni z občutkom zadoščenja, da vam je uspelo, da ste uspešno opravili zadano nalogo,« je dejala in nadaljevala: »Vsak, ki dela, ustvarja vrednost v tej družbi in si zasluži spoštovanje. Spoštovanje pomeni, da imaš urejen delovni čas in kakovostne pogoje za delo. Spoštovanje pomeni, da smo za svoje delo pošteno plačani in da od tega lahko živimo tako mi kot naša družina. To je spoštovanje dela in to je spoštovanje delavstva. Za spoštovanje se splača dvigniti glavo in povzdigniti glas. 150 let nazaj so zaposleni stopili skupaj in zahtevali to dostojanstvo. So ga takoj dobili? Ne. Zahtevali so ga še naprej, četudi so predstavniki kapitala nad njih pošiljali policijo in vojsko, ki je prelivala njihovo kri. To je bila odločnost, solidarnost naših prednikov, ki nam je prinesla delavske pravice, zato nimamo pravice biti apatični. Ne moremo prepustiti kapitalu, da nam zopet jemlje dostojanstvo, vzemimo ga nazaj …,« je dejala in dodala, da brez delavstva ni prihodnosti. »Brez nas, brez delavk in delavcev, ko nas primanjkuje v gostinstvu, v turizmu, v trgovini, v prevozništvu, ne morejo. Sedaj je čas, da se postavimo zase in povemo, kaj potrebujemo,« je poudarila in nadaljevala, da je najmočnejše orožje kapitalizma to, da nas je prepričal, da se mora vsak boriti samo zase, za svoj košček kruha, pri čemer smo kot posamezniki ranljivi. »Edini način, kako se individualizmu zoperstaviti, je solidarnost, občutek povezanosti, skupnosti. Če bomo na delovnem mestu skupaj s sodelavci kot ekipa, kot sindikat, zahtevali boljše pogoje dela, jih bomo tudi dobili. Če bomo vsi prebivalci Slovenije solidarni kot družba in bomo od politikov zahtevali pravično obdavčitev kapitala, pošteno izvajanje predpisov, brez korupcije, kakovostno javno zdravstvo, šolstvo, socialo, potem imamo prihodnost …«

Tradicionalna prvomajska prireditev na Lisci, priljubljeni posavski pohodniški in izletniški točki, je tudi letos privabila lepo število ljudi. Foto I. S.
Slavnostna govorka na dogodku je bila generalna sekretarka SDPZ Saška Kiara Kumer. Foto. I. S.

V kakšni družbi želimo živeti

Na travniku sredi Černelavcev je bilo že zgodaj v sončnem popoldnevu pred prvim majem živahno; v šotoru in ob njem so se gnetli ljudje, v kotu je bil pripravljen kres, dišalo je po dobrotah. Ob zvokih murskosoboške godbe na pihala so gasilci okoli šeste ure dvignili tudi visok okrašen mlaj, ki sta ga pospremila sekretarka regijske organizacije ZSSS vzhodne Slovenije Zdenka Bobovec in Damjan Anželj, župan Murske Sobote.

Kot je v svojem nagovoru na tem osrednjem prvomajskem dogodku v občini Murska Sobota poudaril župan, se moramo vprašati, v kakšni družbi želimo živeti; sam si želi neizključujočo družbo, povezovalno in polno vrednot, ki jim je bil zavezan delavski razred tudi v zgodovini. Prav je, da se izborjenih pravic spomnimo, da se te ne pozabijo in ne izkoriščajo, je dejal.

Zdenka Bobovec pa je spomnila na pomen začetkov delavskega boja, simbolov delavskega praznika, še zlasti pa poudarila pomen treh osmic, osmih ur dela, osmih počitka in osmih kulture na dan ter dejala, da še danes marsikje ni tako, saj delavci delajo neplačane nadure. Zahtevati moramo dostojno delo, ki ne omogoča zgolj preživetja, ampak socialno varnost in uresničevanje delavskih pravic, je bila jasna. Izrazila je podporo delavcem in delavkam Mode MiLan, ki do tega dneva niso dobili plač za marec in ne lanskoletnega regresa, ter dodala, da je leto 2023 leto sprememb, reform in inflacije, kar terja še več povezave v boju za delavske pravice. »Sam človek ne more uspeti, uspeš lahko samo, če se organiziraš in se včlaniš v sindikat, ki te pravice tudi uveljavlja,« je bila jasna in zbrane pozvala, naj se oglasijo v kateri od sindikalnih pisarn ob dnevih odprtih vrat ZSSS. Poudarek bo na pregledu plačilnih list oziroma pravilnosti obračunavanja in izplačila plač. Nepravilnosti je na podlagi preteklih izkušenj precej, izpostavila je zlasti nedeljsko delo in delo za praznike.

Tudi v Černelavcih ni šlo brez prvomajskega mlaja. Foto M. M.
Slavnostna govorka Zdenka Bobovec, sicer sodelavka ZSSS. Foto M. M.

Solidarnost z delavkami in delavci Mode MiLan

Kresovanje v Gornji Radgoni se je tudi letos začelo s pohodom z baklami do kresa, nadaljevalo s sindikalnim govorom in končalo z veselim druženjem pozno v noč. Že tradicionalna sindikalna stojnica na prizorišču pa je ponujala obilo sindikalnega gradiva.

Jožef Horvat, predsednik Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije (Stupis) in predsednik tega sindikata v Planiki Turnišče, je bil letošnji slavnostni govornik in njegovo opozorilo je šlo vsem nam: »Zavedati se moramo, da vse, kar imamo in so nam predhodne generacije delavcev izborile, lahko zelo hitro izgubimo. Morda je danes tudi dober dan za razmislek, kako sindikati na splošno pripomorejo k blagostanju delavcev

Po kratkem pregledu zgodovine sindikalizma na naših tleh je Horvat opozoril, da je v sodobnem času največjo škodo sindikalizmu naredil razmah neoliberalizma – »podreditev vseh oblik življenja kapitalu«. Globalizacija je po njegovih besedah odprla meje za kapital in podjetja, kapital je postal mobilen in se hitro seli. »Konkurenčnost so nam neoliberalni ideologi uspešno vsilili namesto koncepta produktivnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Posledica tega je, da cilj podjetij ni več izboljšanje produktivnosti ali pa stremljenje k bolj učinkovitim proizvodnim postopkom, ampak da se proizvaja ceneje. Konkurenčnost vpliva na zmanjšanje stroškov dela oziroma na možno rast plač, ki jih v sindikatih dosegamo s pogajanji,« je poudaril in izrazil podporo delavkam in delavcem Mode MiLan. Končal pa z znanimi besedami Nelsona Mandele: »Tako kot suženjstvo in apartheid tudi revščina ni naravni pojav. Je posledica človeških dejanj in je lahko s pomočjo človeških dejanj tudi presežena in izkoreninjena

Tudi v Gornji Radgoni ni manjkala prvomajska stojnica. Foto M. M.
Sindikalist Jožef Horvat je svoj govor končal z znanimi besedami Nelsona Mandele: »Tako kot suženjstvo in apartheid tudi revščina ni naravni pojav. Je posledica človeških dejanj in je lahko s pomočjo človeških dejanj tudi presežena in izkoreninjena.« Foto M. M.

 

Miha Poredoš, Gregor Inkret in Mojca Matoz

 

Share