Oster napad na sindikalno zaupnico v Nami: Zaradi lažnih obtožb ob zaposlitev

10. 4. 2024

Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je na danes opozoril na nedopustne pritiske na predstavnike sindikata v podjetju Nama IN d. o. o. in na nespoštovanje delovne zakonodaje v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi Lidiji Kaplan, predsednici sindikata v podjetju. Če podjetje delavke ne bo ponovno zaposlilo na enakem delovnem mestu, v sindikatu ne izključujejo možnosti zaostrovanja sindikalnih aktivnosti.

Sindikalna zaupnica SDTS je v podjetju 39 let delala kot glavna blagajničarka, dokler ni prejšnjo sredo, 3. aprila, dobila izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kljub temu, da je SDTS k odpovedi podal negativno mnenje in jo efektivno ščiti 113. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec pa e kot razlog izredne odpovedi navedel domnevno kleveto o odhajajoči direktorici.

Pred pričo, čigar ime in priimek nista bila navedena v izredni odpovedi, naj bi Lidija Kaplan 30. avgusta lani, dan pred iztekom delovnega razmerja zdaj že nekdanje direktorice podjetja Simone Kozjek, izjavila, da brunarica na Pokljuki ni več v lasti družbe Nama d. d. Ljubljana, ker naj bi jo Kozjek dobila v last namesto odpravnine. Na vprašanje priče, od kod ji ta informacija, naj bi ta zagotovila, da gre za stoodstotno preverjeno informacijo, kar naj bi mnenju delodajalca predstavljalo žaljivo obdolžitev po 160. členu kazenskega zakonika (KZ.1), kaznivo dejanje škodovanja dobremu imenu. Kljub temu, da je delavka informacijo označila za neresnično in jo zanikala, je delodajalec menil, da so izpolnjeni tudi znaki kaznivega dejanja obrekovanja po 159. členu KZ-1 in ji poleg odpovedi zagrozil še s tožbo.

V SDTS menijo, da izjave neke delavke o prenosu materialne lastnine ne morejo škodovati časti in dobremu imenu delodajalca v smislu kazenskega materialnega prava, ter da gre za zlorabo prava za doseganje odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pričo, ki v podjetju sploh ni zaposlena kot delavec – po besedah sindikalne zaupnice, pa med sabo nista nikoli izmenjali več besed kot zgolj vljudnostne pozdrave –, je delodajalec razkril šele na zaslišanju 27. marca, skoraj osem mesecev po domnevnem dogodku, domnevno vsebino pogovora pa je priča opisala do minute natančno. A sindikat meni, da grožnje delodajalca po zasebni tožbi niso upravičene, saj je slednjo treba sprožiti največ šest mesec od dneva seznanitve z domnevnim kaznivim dejanjem.

Pri odpovedi pogodbe Lidiji Kaplan naj bi torej šlo za poskus ustrahovanja sindikalne zaupnice zaradi vestnega sindikalnega dela v podjetju in doslednega opozarjanja na kršitve delovne zakonodaje. »Povsem neutemeljeno je bilo sprožiti postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi domnevno izrečenega enega stavka, ki ni niti v vzročni zvezi z delavkinim opravljanjem dela niti z delodajalcem,« je danes povedal generalni sekretar SDTS Ladi Rožič in poudaril, da se delavka ni mogla izreči o očitanih dejanjih, kar predstavlja kršitev pravice do zagovora.

»Lidija Kaplan je dolgoletna članica SDTS, delo sindikalne zaupnice pa je opravljala zadnji dve leti in pri tem vedno delovala v skrbi za zaposlene in dobro podjetja, v katerem je bila zaposlena,« pa je njeno delo predstavila Tina Skubic, predsednica sindikata delavcev trgovine ter predsednica sindikata in sveta delavcev v Mercatorju. Izpostavila je, da je ustrahovanje sindikalnih zaupnic in zaupnikov ter onemogočanje sindikalnega dela vse prepogosta praksa podjetij v dejavnosti trgovine. Sindikalni zaupniki se med drugim ne smejo udeleževati izobraževanj, ali pa morajo zanje koristiti presežke ur ali lasten dopust. »Kdo je bila priča najinemu domnevnemu pogovoru sem izvedela šele na zagovoru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in priznam, da tega od podjetja nisem pričakovala, saj so odnosi med sindikatom in poslovodstvom korektni,« je dodala Lidija Kaplan in pojasnila, da s pričo, ki je zaposlena kot vzdrževalec v krovni družbi Nama d. d., razen vljudnostnih pozdravov nikoli ni imela osebnih stikov.

V sindikatu zato zahtevajo, da se nemudoma prekliče izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, Lidijo Kaplan pa ponovno zaposli na enakem delovnem mestu. Obenem pozivajo Zavarovalnico Triglav, lastnico podjetja, ki je sicer v 51-odstotni državni lasti, naj pregleda poslovanje podjetja Nama, saj jih skrbi, da je poskus izredne odpovedi predsednici sindikata v Nami priprava na podobno dejanje tudi v Zavarovalnici Triglav.

Obenem ministrstvo za delo ter vlado pa pozivajo k prenovi delovne zakonodaje, ki bo zagotavljala večjo zaščito sindikalnih predstavnikov. »Ob dejstvu, da naj bi se evropska zakonodaja gradila na socialnem dialogu, bomo o dogajanju v Sloveniji obvestili pristojne evropske institucije, ne izključujemo niti možnosti dodatnih sindikalnih aktivnosti, kot so pozivi k prekinitvi zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav ali k bojkotu nakupovanja v trgovinah Nama. Prepričani smo, da bo gospa dobila tožbo na sodišču, vprašanje pa je ali bo dobila spet zaposlitev,« pa je še povedal Ladi Rožič in dodal, da do takih primerov v dejavnosti trgovine prihaja zato, ker poslovodstva podjetij zavestno in namerno kršijo vse od določb panožne oziroma podjetniške kolektivne pogodbe, internih pravilnikov do same zakonodaje.