Sindikat delavcev trgovine sporoča: Plebiscitarna podpora nedeljskemu zaprtju trgovin
27. 5. 2020Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) in Center za družbene raziskave (CEDRA) sta v maju izvedla spletno anketo med zaposlenimi v trgovinski dejavnosti. Podporo zaprtju trgovin je izrazilo kar 98 odstotkov vprašanih.
»Če na vprašanje ukinitve nedeljskega dela pogledamo z delavskega vidika, torej s stališča tistih, ki jih to najbolj zadeva, je odgovor povsem nedvoumen in jasno v prid zaprtju trgovin ob nedeljah,« je na današnji novinarski konferenci rezultate ankete, ki je presenetila celo njih same, pokomentiral generalni sekretar SDTS Ladi Rožič. 95 odstotkov vprašanih je še vedno podprlo zaprtje tudi ob manjšem zaslužku, in to kljub dejstvu, da jih v panogi le okoli 78 odstotkov dosega povprečne plače v državi (v trgovinah z živili je ta delež še manjši). Pogosto se zgodi celo, da ne dosežejo niti minimalne plače. Tudi nedeljski dodatek, ki ob običajnih petih urah nedeljskega dela znaša malo nad 30 evrov (6,05 evra na uro), tako ni dovolj velik razlog za delo ob nedeljah.
Skoraj enoglasna odločitev delavk in delavcev v maloprodaji, da se raje odpovedo nedeljskemu zaslužku kot prostemu dnevu, nakazuje na izredne delovne obremenitve, ki med drugim vplivajo tudi na njihovo zdravje. Temu pritrjujejo tudi odgovori, s katerimi utemeljujejo svojo podporo zaprtju trgovin:
-
»Zato, ker tako ali tako preveč delamo in bi bilo lepo imeti vsaj en prost dan v tednu.«
-
»Edini dan, da se lahko napolni energija za nov teden in da se posvetimo en drugemu oz. svojim najbližjim.«
-
»Ker je takrat čas za počitek. Preveč se dela čez teden, je zelo naporno /…/.«
Čas odtehta denar
Tjaša Kozole iz Sindikata Lidl Slovenija ob tem pravi, da čas odtehta denar. Med poletnimi počitnicami se dogaja, da skorajda nimajo dopustov: »Večina zaposlenih ima otroke, ki so v šolah in partnerje, ki delajo med tednom. Če si za vikend prost enkrat na dva, tri mesece potem z njimi ne moreš kakovostno izkoristiti prostega časa.« Vlado je še pozvala, naj premisli ali je glede nedeljskega zaprtja trgovin na strani ljudstva ali kapitala. Sara Kolenc, ki je zaposlena v Hoferju, se je strinjala, da dodatek za nedeljsko delo ne odtehta časa, preživetega z družino. »Dajmo prednost družini in spominom, ki nas bodo spremljali vse življenje,« je še menila. Teja Korbar iz Sindikata delavcev Ps Mercator je dodala, da bi morali ustreznemu življenjskemu standardu dati prednost pred dobički in pozvala ves delavski razred, naj se jim pri temu boju pridruži. Kot je opozorila, plače v panogi pogosto ne zadostujejo za pokritje vseh mesečnih stroškov, naporni delavniki pa ne omogočajo dostojnega življenja in prostočasnih aktivnosti.
Skrajni čas za zaprtje trgovin
V SDTS so že vrsto let naklonjeni nedeljskemu zaprtju trgovin. Že leta 2003 pa je na referendumu za nedeljsko zaprtje glasovala tudi večina državljank ter državljanov Slovenije, in sicer 57,5 odstotka. Kot je dejal Ladi Rožič, je kriza pokazala, da lahko brez težav shajamo z ob nedeljah zaprtimi trgovinami. Predlog za zaprtje trgovin je ob podpori SDTS v parlamentarni postopek prejšnji teden sicer vložila stranka Levica. Rožič pa je pri tem izpostavil, da bi morali pobudo podpreti vsi, ne glede na njihove politične barve. Odločitev vlade, da predloga zakonske novele ne podpira, je opisal z besedami, da je denar prevladal nad oportunizmom, kljub temu pa je ohranil optimizem, da bodo poslanci in poslanke, ki prav danes razpravljajo o tem, predlog podprli. Novela zakona so potem s 65 glasovi za in 12 proti podprli.
Premalo zaposlenih, a kljub temu grozijo z odpuščanji
Aleš Gostiša iz sindikata v družbi Merkur je na drugi strani podvomil v izračune, s katerimi v teh dneh operira trgovinska zbornica: »Gre za imaginarne številke, da naj bi nedeljsko zaprtje pomenilo 10-odstotni upad prihodkov in odpuščanje.« Kot je dejal, so bile v krizi trgovine dalj časa zaprte, indeks prodaje pa je narasel. Vprašal se je, komu je v interesu, da predstavljajo takšne številke in opozoril, da je že zdaj premalo zaposlenih. Sindikalist Ladi Rožič je k temu dodal, da je bilo že pred epidemijo v dejavnosti trgovine 7000 zaposlenih premalo in opozoril, da so delodajalci do tistih, ki delajo, pogosto kruti. Sindikatovi pozivi k izboljšanju materialnega položaja delavk in delavcev v zadnjem obdobju sicer niso obrodili sadov. Zaprtje trgovin bi zato bil eden od prvih korakov, s pomočjo katerega bi zaposlenim vsaj nekoliko izboljšali kakovost njihovih življenj.
V svojem pozivu k zaprtju trgovin so v SDTS zapisali: »Čas je, da trgovke in trgovci ter vsi drugi stopimo skupaj in damo prednost življenjskemu standardu delavk in delavcev pred dobički korporacij. V SDTS bomo naše sindikalne aktivnosti stopnjevali. Ne le trgovke in trgovce – ves delavski razred pozivamo, da se nam pridružite v tem boju! Posebej pozivamo tudi stranke v državnem zboru naj prenehajo pristajati na pritiske in lobiranja trgovskega kapitala, ki brez milosti povečuje svoje dobičke na hrbtih delovnih ljudi. Pozivamo h koraku naprej – k majhnemu, a pomembnemu premiku. Zaprimo trgovine ob nedeljah!«
Delimo še posnetek novinarske konference:
https://www.facebook.com/105024554488767/videos/2767766606678837/?v=2767766606678837
Vir: Sindikat LIDL