Še vedno smo proti predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini: grozijo nevarne davčne spremembe, zaradi katerih bodo na slabšem delavke in delavci

8. 3. 2022

V petek, 11. marca, bodo v državnem zboru obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini. V ZSSS smo že večkrat povedali, zakaj nasprotujemo omenjenemu zakonskemu predlogu. Menimo, da predlagane davčne spremembe z negativnimi finančnimi učinki na proračunska sredstva v prihodnjih letih, predstavljajo grožnjo tako sistemom socialnih zavarovanj in pravicam iz teh zavarovanj kot tudi financiranju javnih storitev in socialnih transferjev, njihovemu obsegu, dostopnosti in kakovosti.

Tudi v luči vojne v Ukrajini in vseh političnih, gospodarskih, geostrateških, ekonomskih napetosti, ki jih ta prinaša, si ni dobro žagati veje, na kateri sedimo in siromašiti davčnega izplena države.

V nadaljevanju pa delimo naše stališče o zakonu, ki se od lani, ko smo ga prvič objavili, ni prav veliko spremenilo in še zmeraj velja:

Predlog davčnih sprememb, razen ocene izpada prihodkov ki bodo nastali v prihodnjih letih, ne vsebuje nobenih analiz in izračunov, ki bi kazali na to kako naj bi se omenjeni izpad sredstev v proračunu nadomestil in ne povzročil dodatnega primanjkljaja. Zlasti ne na kakovost, obseg in dostopnost do socialnih storitev. Še več, sprejeta proračunska dokumenta za leti 2022 in 2023 ne upoštevata finančnih učinkov, ki bi nastali s sprejetjem predlaganih zakonskih sprememb. Tako gre tukaj za precejšnjo nelogičnost. Zgolj splošna razlaga, da bo povečanje potrošnje, gospodarska rast in večja konkurenčnost gospodarstva nadomestilo ocenjen izpad prihodkov po našem prepričanju ne vzdrži.

Prepričani smo, da bi padec standarda in manjša dostopnost do posameznih storitev, financiranih iz proračuna in socialnih blagajn, ki bi jo povzročile predlagane spremembe v prihodnjih letih, predstavljal za posameznika bistveno večji negativni učinek na srednji in dolgi rok, kot bi bila kratkoročna korist zaradi razbremenitve dohodkov od dela in povišanja neto plač. Prepričani smo, da k povečanju neto plač delavk in delavcev lahko in tudi morajo prispevati delodajalci. Predvsem z dvigom delavskih plač. Nikakor pa morebitne davčne spremembe, ki bi prispevale k dvigu neto plač zaposlenih, ne smejo predstavljati izgovora delodajalcem za uveljavitev načela »dostojno plačilo za opravljano delo«. Tako v ZSSS predvsem pričakujemo, da bodo delodajalci, tudi v okviru kolektivnih pogodb dejavnosti, dvignili plače zaposlenih. Morebitno krčenje posameznih socialnih pravic, ki so lahko posledica poslabšanja javnofinančnega stanja države, bo posledično najbolj negativno vplivalo na posameznike z nizkimi dohodki. In temu v ZSSS odločno nasprotujemo.

 

Predlog zakona zvišuje splošno olajšavo, s prehodnimi obdobji od 3500 evrov na 7500 evrov. Razbremenitev dohodkov od dela s povišanjem splošne olajšave bo tako imela največji vpliv na razbremenitev dohodkov od dela med posamezniki v 4. in 5. dohodninskem razredu. Tako gre v konkretnem primeru za razbremenjevanje posameznikov z najvišjimi plačami. Znižanje davčne stopnje v 5. dohodninskem razredu s sedanjih 50 odstotkov na 45  pomeni ob ukrepu povišanja splošne olajšave še dodatno davčno razbremenitev posameznikov z najvišjimi dohodki. Tak predlog ne dosega cilja razbremenitve razvojnega kadra, ruši sistem solidarnosti in še dodatno povzroča finančni izpad v blagajnah javnih financ.

Povišanje splošne olajšave bo pri posameznikih z nižjimi dohodki povzročilo, da ne bodo mogli več v celoti uveljaviti olajšave za vzdrževane družinske člane (olajšave za otroke). Po upoštevanju splošne olajšave, bo njihova davčna osnova takšna, da od nje ne bo mogoče odšteti še olajšave za vzdrževane družinske člane v celoti, saj davčna osnovna ne more biti manjša od 0. Po drugi strani pa bo pri posameznikih z najvišjimi dohodki povišanje splošne olajšave in uveljavljanje olajšav za otroke le še dodatno prispevalo k še večji davčni razbremenitvi. Takšna ureditev bi tako povzročila neenako obravnavo pri uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane na podlagi višine dohodka posameznika, kar je nesprejemljivo.

Pri predlaganih zakonskih spremembah se ne spreminja meja do upravičenosti do povišane splošne olajšave. Po trenutni ureditvi so do povišane splošne olajšave upravičeni posamezniki katerih bruto letni dohodek ne presega 13.316,83 evra oziroma 1.109,74 evra bruto mesečno. Ob povišanju minimalne plače v letošnjem letu je zaradi takšne meje ta olajšava postala skoraj nefunkcionalna oziroma prejemniki minimalne plače do nje niso o več upravičeni. Marsikateri prejemnik minimalne plače, ko se k znesku 1074,43 evra bruto prištejejo še dodatki, preseže znesek 1109,74 evra bruto na mesec in ni upravičen do povišane splošne olajšave.

Nasprotujemo tudi znižanju stopnje dohodnine od dohodkov iz kapitala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov ter znižanju stopnje dohodnine iz oddajanja premoženja v najem s 27,5 odstotka na 15 odstotkov. Dohodki od kapitala in od oddajanja premoženja v najem so v Sloveniji v primerjavi z državami EU obremenjena podpovprečno. S takšnim ukrepom zmanjševanja obdavčitve kapitala se zgolj oddaljujemo od cilja pravičnejše davčne obremenitve med delom in kapitalom oziroma dohodki iz premoženja.

Glede na vse navedeno tako pozivamo poslanke in poslance, naj predlaganih sprememb davčne zakonodaje, ki so bile oblikovane in na vladi sprejete v odsotnosti socialnega dialoga in ob očitni kršitvi Pravil o delovanju ekonomsko-socialnega sveta, ne podprejo.

Preberite še:

Od steklih psov do davčnih sprememb v prid najbogatejšim – Razmislek o stanju stvari