ZA višje plače, PROTI populizmu koalicije!

26. 10. 2021

Včeraj smo v državnem zboru še enkrat več lahko poslušali nekatere poslance, ki podpirajo vlado, kako naj bi bili sindikati proti zvišanju plač. To še dodatno potrjuje na kako nizki ravni je trenutno socialni dialog v Sloveniji. Če bi namreč prisluhnili temu, kar so sindikalistke in sindikalisti govorili v preteklosti, bi vedeli, da je najbolj sporna točka reform finančna luknja, ki jo bi skopal zakon, če bo danes sprejet v državnem zboru. Vse to bi bilo mogoče, če bi vlada, tako kot je bilo običajno v zadnjih tridesetih letih, vodila socialni dialog. Da sindikati ne nasprotujejo zvišanju plač, pa bi lahko izvedeli tudi, če bi opazili, da smo ministrstvu za delo predlagali dvig minimalne plače z letom 2022 na 1133 evrov bruto. Pa bo minister za delo podprl zvišanje najnižjih plač?

Na skupni novinarski konferenci reprezentativnih sindikalnih central smo že maja letos opozorili, da bo predviden javnofinančni izpad zaradi reforme znašal do visoke milijarde evrov. Prebivalcem tako obstoječa zakonodaja v en žep nekaj daje, iz drugega pa jemlje. Zagovorniki reform seveda to zamolčijo. Takšen proračunski izpad s seboj prinaša pritisk na zdravstveno in pokojninsko blagajno. Bo po reformi v prihodnje dovolj denarja za višje pokojnine? Bo na vrsti privatizacija zdravstva, ker ne bo dovolj denarja za vse storitve? Bomo varčevali pri socialni pomoči za najbolj ranljive skupine?

Na prej omenjeni novinarski konferenci je na to opozorila tudi predsednica ZSSS Lidija Jerkič: »Od predlaganih sprememb si delavci in delavke res lahko obetajo po nekaj deset evrov višje neto plače, a čez nekaj let bo to pomenilo 400 ali 500 evrov dodatnega denarja za stroške zdravljenja, šolanja, ali pa bodo nižje pokojnine. Gre za trojanskega konja.« Opozorila je tudi na prerazporejanje premoženja: »Razbremenjujejo tiste, ki že sedaj dobijo največ. Posledice bodo podobne kot v letih 2012 in 2013. Vemo, kaj se je takrat zgodilo. Gremo se rusko ruleto, kjer so v pištoli vsi naboji,« je še slikovito in ostro dodala. Spomnila je tudi na razprave o upokojenskem regresu pred dvema letoma, ko je bilo za vlado problematičnih 40 milijonov evrov: »Govorilo se je o vprašanju obstoja države. Sedaj pa govorimo o milijardnem primanjkljaju v višini 10 odstotkov proračuna za vsako leto, in vlada ne pove, kje bo ta sredstva pridobila. Ker odgovora ni, temu nasprotujemo in na to opozarjamo že zdaj

Predsednica Lidija Jerkič opozarja, da sindikati niso proti zvišanju plač: »Od predlaganih sprememb si delavci in delavke res lahko obetajo po nekaj deset evrov višje neto plače, a čez nekaj let bo to pomenilo 400 ali 500 evrov dodatnega denarja za stroške zdravljenja, šolanja, ali pa bodo nižje pokojnine. Gre za trojanskega konja.« Opozorila je tudi, da je bilo pred dvema letoma težava najti 40 milijonov evrov več za upokojenski regres, danes pa se dela več kot 800 milijonov evrov velika luknja.

 

V opoziciji so današnji vladni predstavniki vedno znova govorili, da morajo biti davčne reforme nevtralne, torej da ne povzročijo luknje v proračunu. Od kod naenkrat ta sprememba, ko je treba še bolj izdatno nagraditi najbogatejše? Medtem ko v nekaterih najrazvitejših državah sveta spoznavajo, da nas nižanje davkov ni privedlo v obljubljeno blagostanje, pa želi vlada pod pretvezo, da bodo več imeli vsi, spet najbolj nagraditi najbogatejše. V prihodnjem letu bodo tisti s šestkratnikom povprečne plače dobili kar trinajstkrat več od nekoga na minimalni plači! V čigavem interesu so torej predlagane reforme?

V zadnjih petnajstih letih gre že za peto davčno reformo, s katero želijo najbolj znižati davke najbogatejšim. V Sloveniji še vedno vlada prepričanje, da bodo nizki davki pripeljali do blagostanja, čeprav imajo najvišje davke prav gospodarsko najbolj razvite države. Nižanje davkov je tudi povsem obratno od najnovejših priporočil mednarodnih institucij na čelu z IMF. O omenjenem smo pisali v junijski tematski številki Delavske enotnosti.

Čas bi bil, da tudi politiki spoznajo, da nižanje davkov za najbogatejše ni rešitev, ampak ustvarja mnoge nove težave. Namesto davčne reforme za najbogatejše bi bil za tiste z najnižjimi plačami za začetek veliko boljši ukrep zvišanje minimalne plače.

Matej Klarič, foto zaslonski posnetek POP TV

Share