ZSSS svetuje: O skrajšanem delovnem času po interventni zakonodaji

7. 7. 2020

Spletna rubrika ZSSS svetuje je namenjena odgovorom na najrazličnejša vprašanja, težave, stiske ipd., povezane s svetom dela. Svetujejo sodelavke in sodelavci pravne pomoči Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, sprašujete pa lahko tudi vi. Pišite nam (glej spodaj) in pomagali vam bomo.

V veljavi je ukrep skrajšanja delovnega časa. Kaj prinaša in na kaj mora biti pozoren sindikat, s katerim se mora delodajalec o uveljavitvi tega ukrepa posvetovati?

Z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledice epidemije bolezni COVID-19 za državljane in gospodarstvo (ZIUOOPE) je zakonodajalec podjetjem do konca leta 2020 omogočil ukrep delnega subvencioniranja nadomestila za skrajšanje polnega delovnega časa. V skladu s tem ukrepom lahko delodajalec delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim, najmanj polovičnim delovnim časom, za preostali del delovnega časa pa delavca napoti na čakanje na delo, ki traja od pet do 20 ur tedensko. Ob tem lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo.

Do ukrepa je upravičen delodajalec, ki je bil v poslovni register vpisan pred 13. marcem 2020, torej pred obdobjem razglašene epidemije, in ki zaposluje delavce na podlagi pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas ter ki po svoji oceni najmanj 10 odstotkom zaposlenim ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Ker gre za ukrep, katerega namen je ohranitev delovnih mest, odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ni mogoča delavcem, ki so v odpovednem roku.

Delavec, ki mu je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ima pravico do plačila za čas, ko dejansko opravlja delo, in do nadomestila plače za čas čakanja na delo. Nadomestilo plače znaša 80 odstotkov povprečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev. Pravica do odmora med delovnim časom se delavcu skrajša v sorazmerju s časom, ki ga prebije na delu. Delavec ima tudi dolžnost, da se na poziv delodajalca vrne na delo s polnim delovnim časom.

Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje s sindikatom oziroma svetom delavcev.

Predlagamo, da sindikat na posvetu z delodajalcem opozori predvsem na zgoraj navedeno tematiko, poleg obsega dela in števila zaposlenih s skrajšanim delovnim časom pa naj opozori tudi na dolžnosti delodajalca in obveznosti delavcev, ki so navedene v zakonodaji. Predlagamo tudi, da se poskrbi za ustrezna obvestila delavcem, da bodo, po možnosti na sklepu o napotitvi na skrajšan delovni čas, v celoti seznanjeni s svojimi pravicami in obveznostmi, vključno z načinom vpoklica na delo za polni delovni čas in rokom, v katerem morajo ponovno začeti delo za polni delovni čas.

Matija Drmota, služba pravne pomoči ZSSS

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Pišite nam na info@zsss.si in odgovorili vam bomo. Ne pozabite pa niti na naš časopis Delavska enotnost (uredništvo je dosegljivo na de@sindikat-zsss.si), ki vsakih 14 dni prinaša najboljše pravne nasvete in druge informacije o sindikalnem delu in boju. Naročite se in berite!

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!