Slovenske delavke – na dobri poti, a še ne na cilju

14. 3. 2023

»Enakost žensk in moških pomeni, da morajo biti ženske in moški ne le zakonsko, ampak tudi v praksi enako prepoznavni, razpolagati morajo z enako družbeno močjo, biti enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja ter imeti enako korist od rezultatov družbenega napredka,« so v zagovoru sedmega poročila o izvajanju določil Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk sredi februarja sporočili s pristojnega ministrstva. V ZSSS temu dodajamo dejstvo, da nekatera neravnovesja v Sloveniji še niso bila odpravljena in terjajo bolj odločne in dolgoročne ukrepe za uravnoteženje položaja po spolu. Za to si prizadevamo ves čas, ne le ob mednarodnem dnevu žensk.

Uveljavljanje pravic žensk je proces, ki se nikoli ne konča in zahteva nenehno preverjanje, kako se sprejeta določila uresničujejo v praksi, očitno menijo tudi v vladni delegaciji, ki je pod vodstvom ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca predstavila napredek, ki ga je na področju enakih možnosti žensk in moških dosegla Slovenija v obdobju od zagovora prejšnjega poročila leta 2015. Tudi oni namreč vidijo, da bo treba še marsikaj postoriti. Mi pa smo s pomočjo strokovne sodelavke ZSSS Irene Štamfelj pogledali zlasti nekaj zgovornih podatkov, ki po večini sicer kažejo napredek pri zagotavljanju enakosti slovenskih delavk, a obenem opozarjajo, da cilj enakosti še ni dosežen.

Delamo za polni delovni čas

Za Slovenijo velja nadpovprečno visoka stopnja zaposlenosti žensk za polni delovni čas v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. Podatki kažejo, da se je v zadnjih letih povečevala vse do leta 2020, ko se je zaradi epidemije covida-19 nekoliko zmanjšala in v letu  2021 ponovno zvišala na 72,6 odstotka. Kljub temu stopnja zaposlenosti žensk še vedno ne dosega stopnje zaposlenosti moških, ki je 79,3-odstotna.

Stopnja brezposelnosti je bila leta 2021 4,2 odstotka za moške in 5,2 odstotka za ženske. Pogosteje kot moški ženske delajo skrajšani delovni čas (12,3 odstotka ženske, 5,9 odstotka moški) in imajo začasne zaposlitve (12,6 odstotka ženske, moški 9,7 odstotka).

Plače in položaj

V Sloveniji so ženske v povprečju bolje izobražene kot moški, a ne zasedajo enakovredno vodstvenih in vodilnih položajev. V največjih slovenskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, med predsedniki uprav ni nobene ženske, med člani pa jih je zgolj 23,8 odstotka.

Plačna vrzel med spoloma je relativno nizka, vendar pa se je v zadnjih letih hitro povečevala vse do leta 2019, ko je znašala 7,9 odstotka, v letu 2020 pa se je bistveno zmanjšala, na 3,1 odstotka. Pri tem so plačne vrzeli na ravni posameznih dejavnosti in delovnih mest bistveno višje, tudi več kot 20-odstotne (npr. v finančni in zavarovalniški dejavnosti je plačna vrzel 23,7- odstotna, v zdravstvenem in socialnem skrbstvu 21,4-odstotna, v informacijsko-komunikacijskem sektorju 14,8-odstotna).

Ovira za enake možnosti na poklicnem področju je tudi neenaka delitev dela v zasebni sferi. Ne glede na to, da so (mlajši) moški vse bolj vključeni v nego in vzgojo otrok ter gospodinjsko delo, je razlika med spoloma v številu ur plačanega in neplačanega dela velika. Ženske v Sloveniji na teden porabijo 14 ur za gospodinjska opravila (moški 10) in 25 ur za skrb za otroke (moški 15).

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk je osrednji pravno zavezujoči instrument za varstvo pravic žensk, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov 18. decembra 1979. Z aktom notifikacije nasledstva konvencij je Republika Slovenije 6. julija 1992 postala pravna naslednica Konvencije, ki jo obvezuje, da sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s pozitivnimi ukrepi, da se odpravi diskriminacija in zagotovi dejanska enakost spolov na vseh področjih, zlasti političnem, družbenem, ekonomskem in kulturnem.

Pomen podpornih politik

Polno zaposlenost žensk omogoča in podpira urejena družinska politika. Slovenija ima radodaren sistem plačanega dopusta ob rojstvu otroka. Dopust se deli na materinski, starševski in očetovski. Novembra lani smo s sprejetjem nove zakonodaje v slovenski pravni red prenesli tudi del evropske Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev; začela bo veljati za starše otrok, rojenih po 1. aprilu 2023. Pomembno je, da nadomestilo za vse tri vrste dopusta znaša sto odstotkov osnove, od katere so bili plačani prispevki v zadnjih 12 mesecih pred nastopom dopusta. Kljub možnosti, da si starša enakovredno delita starševski dopust, pa ga večinoma izrabijo ženske ‒ leta 2021 ga je izrabilo 25.495 žensk in le 860 moških.

Poleg tega delovna zakonodaja zagotavlja posebno varstvo delavkam v povezavi z nosečnostjo, porodom in dojenjem ter vsem delavkam in delavcem v povezavi z opravljanjem starševske vloge. V času nosečnosti, izrabe starševskega dopusta in še mesec dni po njegovi izrabi delodajalec ne sme delavcu odpovedati pogodbe o zaposlitvi ‒ dokazno breme v primeru spora je na strani delodajalca. Iz naslova zdravstvenega zavarovanja enemu izmed staršev pripada nadomestilo za nego ožjega družinskega člana (otroka, partnerja) ‒ največ deset koledarskih dni v posameznem primeru, za otroke do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka pa do 20 dni. Kadar zdravstveno stanje ožjega družinskega člana to zahteva, se pravica do nadomestila lahko tudi podaljša. Nadomestilo za čas nege znaša 80 odstotkov povprečne plače, izplačane v koledarskem letu pred letom uveljavljanja nadomestila. V Sloveniji velja tradicionalna porazdelitev skrbi za bolne družinske člane, saj so v letu 2021 kar 82 odstotkov vseh dni dopusta za nego izrabile ženske.

Do pravic iz naslova starševskega in zdravstvenega zavarovanja so v enaki meri upravičene tudi samostojne podjetnice in samostojni podjetniki. Vprašanje pa je, ali te pravice v celoti izrabijo zaradi narave dela in strahu pred izgubo dohodka. Med upravičence pa po drugi strani ne sodijo osebe, ki opravljajo delo preko pogodb civilnega prava (avtorske, podjemne pogodbe, študentske napotnice).

V zadnjih letih je bilo tudi nekaj spodbud države namenjenih podpiranju ženskega podjetništva, in to v obliki brezplačnih usposabljanj, mentorskih shem za ženske ter zagotavljanja finančnih spodbud za lažji zagon podjetja, katerega lastnice so podjetnice začetnice.

Visoko na lestvicah, slabše v praksi

Slovenija sodi med države, ki se po merjenju različnih indeksov enakosti žensk in moških umešča na visoka mesta. Globalni indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja Svetovni gospodarski forum, nas umešča na 39. mesto med 146 državami sveta, indeks enakosti spolov, ki ga pripravlja Evropski inštitut za enakost spolov, pa na 12. mesto v Evropski uniji.

Pa vendar dejanske enakosti žensk in moških nismo še dosegli niti v naši državi, niti še nikjer drugje na svetu. Še več, nastajajo nove oblike neenakosti, ki so na poklicnem področju povezane tudi z nastajanjem novih poklicev. Več pa moramo narediti tudi pri zastopanju žensk v javni sferi, od političnega odločanja na vseh ravneh, pojavljanja v medijih do razbijanja stereotipov, odprave vseh vrst nasilja, revščine, ki v starosti prizadene predvsem samske ženske, ipd. Obetavna zakonodaja ni dovolj, potrebne so dejanske spremembe.

Pomen socialnega dialoga

Tudi v vsebinah kolektivnih pogodb najdemo ukrepe, ki podpirajo enakost spolov na trgu dela, predvsem s področja usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu. Običajno kolektivne pogodbe povzemajo in širijo ukrepe iz zakonodaje ter uvajajo nove ukrepe, kot je dodatni dan plačanega dopusta ob rojstvu otroka, ki pripada očetom, ter dodatni dnevi plačane odsotnosti za vse iz različnih osebnih in družinskih razlogov, stoodstotno nadomestilo za čas bolniške odsotnosti, ki je posledica spolnega ali drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu ipd. Ovire pri vključevanju vsebin, ki podpirajo enakost spolov, v kolektivne pogodbe so predvsem odpor delodajalcev (in tudi nekaterih sindikalnih predstavnikov), prepričanje, da zakonodaja v zadostni meri ureja to področje, težnje po vse večji decentralizaciji kolektivnih pogajanj, upad pokritosti zaposlenih s kolektivnimi pogodbami. V slovenski zakonodaji žal ostaja popolnoma spregledana problematika delavk in delavcev, ki skrbijo za starejše družinske člane. Na to v ZSSS opozarjamo že vrsto let, prebivalstvo se stara hitro, potrebe delavk in delavcev/oskrbovalcev po ukrepih pa so vse večje.

Za preprečevanje nasilja v družini

Do 16. marca bo v javni razpravi predlog Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2023‒2028. Kot so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so predlog pripravili v okviru široke medresorske delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavnice in predstavniki relevantnih resorjev, sodišča, tožilstva, nevladnih organizacij in drugih strokovnjakov in strokovnjakinj. Dostopen je na portalu eUprava.

Sodna praksa je redka

Sodna praksa na področju diskriminacije na podlagi spola v okviru delovnih razmerij je v Sloveniji redka. Od leta 2007, ko je bila uzakonjena prepoved spolnega nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu in je opredeljena kot vrsta diskriminacije, število tovrstnih sodnih primerov sicer narašča ‒ večina jih zadeva ženske. Sodišče običajno dosodi (nizke!) odškodnine za nepremoženjsko škodo tožnic. Od leta 2008 je šikaniranje na delovnem mestu tudi kaznivo dejanje in se kaznuje z zaporom do treh let. Dokazno breme je na strani delodajalca, saj je ta odgovoren za zagotavljanje varnega delovnega okolja.

ZSSS člane in članice stalno ozavešča o prepovedi diskriminacije, žrtve pa podpiramo tudi pri morebitni prijavi tovrstnih dejanj in v sodnih postopkih, če do njih pride. Pomoč nudijo naši strokovnjaki v pisarnah na terenu, precej informacij je dostopnih tudi na spletni strani ZSSS; o s tem povezanih temah pišemo pogosto tudi v Delavski enotnosti. Berite, da boste vedeli.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi marčevski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share