Ob letošnjem merjenju indeksa enakosti spolov: Slovenija nazaduje na (pre)več področjih

27. 11. 2020

Evropski inštitut za enakost spolov je objavil najnovejše rezultate merjenja indeksa enakosti spolov, s poudarkom na zaposlovanju in delu v digitalnem svetu. Slovenija se v letu 2020 umešča na 11. mesto med vsemi državami članicami, kar je za 0,2 točke pod evropskim povprečjem, ki znaša 67,9. O nekaterih ugotovitvah smo za komentar prosili Ireno Štamfelj, strokovno sodelavko ZSSS za področje enakih možnosti.

Letošnji indeks enakosti spolov se posveča digitalizaciji na področju uporabe in razvoja digitalnih veščin in tehnologij, digitalne preobrazbe sveta dela ter širših posledic in vpliva digitalizacije na človekove pravice, nasilja nad ženskami in skrbstvene dejavnosti.

Digitalizacija in nove tehnologije igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju zaupanja in pospeševanju vključevanja več žensk v svet dela. Podatki za Slovenijo kažejo na spolno segregacijo na področju izobraževanja in zaposlenosti v digitalnem sektorju, saj se na tem področju še vedno izobrazi in zaposli več kot 80 odstotkov moških. Slovenija bo zato tej temi namenila pozornost v času predsedovanja Svetu EU, pravijo na pristojnem ministrstvu.

Povprečno plačilo je večje, kaj pa podrobnosti?

Slovenija je v letošnjem letu napredovala le na področju denarja. V primerjavi z lanskim letom so letos tako ženske kot moški prejeli višji povprečni neto dohodek, prav tako pa se je za 0,4 odstotka zmanjšala stopnja tveganja revščine pri ženskah.

Enajsto mesto je primerljivo gledano dober rezultat, vendar pa druge države, ki se problema enakosti spolov na posameznih področjih lotevajo sistemsko (kot je uvedba kvot v gospodarstvu), dosegajo boljše rezultate v kratkem času. Za Slovenijo se zdi, da smo zaspali na preteklih dobrih rezultatih. Žalosti me tudi, da na mnogih področjih, kot je poviševanje plačne vrzeli, delež žensk v politiki, nazadujemo. Vse to kaže, da nas čaka še kar veliko dela za dosego enakosti na vseh področjih.
Na ministrstvu za delo pravijo, da dejavno podpirajo »krepitev digitalnih znanj in veščin, ki so pomembna za vključevanje v sodobno digitalno družbo ter na trg dela«. A prav gotovo bi lahko na sistemski ravni naredili še marsikaj.

Na neformalni ravni naj bi delali veliko

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se radi pohvalijo, da je v okviru aktivne politike zaposlovanja vedno več pozornosti namenjene izobraževanju in usposabljanju na področju digitalnih veščin. »Projekti, kot so neformalno izobraževanje in usposabljanje, učne delavnice, usposabljanje na delovnem mestu, so nastali kot direkten odziv na potrebe trga dela, kjer v okviru programov izobraževanja in usposabljanja brezposelne osebe lahko pridobijo izobrazbo ali se usposobijo za opravljanje določenega dela ali poklica. Že nekaj časa se v navedene programe praviloma vključuje večje število žensk, prav tako v ospredje postavljajo pomen novih digitalnih znanj,« so zapisali ob predstavitvi rezultatov indeksa.

Je ta neformalna raven tisto, kar bo prineslo večjo dejansko enakost, smo povprašali strokovno sodelavko ZSSS za področje enakih možnosti Ireno Štamfelj. Njen odgovor je jasen: »Usposabljanje na tem področju je vsekakor eden izmed načinov za zmanjševanje razlik med spoloma. Treba pa se je zavedati, da so vzroki za digitalni razkorak globlji, jih je več in se med seboj prepletajo. Lotiti se je potrebno spolnih stereotipov v izobraževalnem sistemu (že od vrtca naprej) in na trgu dela, izboljšati ženskam dostop do informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), prepoznati in odpraviti kibernetsko nasilje nad deklicami in ženskami ipd. Več razvijalk na področju IKT bi pomenilo manj vnašanja in reproduciranja spolnih stereotipov že pri samem razvoju tehnologij.«

Indeks enakosti spolov v preostalih članicah Evropske unije Indeks, v katerega so vključene vse države članice EU, pokaže, koliko je posamezna država članica oddaljena od enakosti spolov na lestvici od 1 do 100, kar pomeni popolno enakost spolov, ter kakšno je evropsko povprečje. Vključuje šest ključnih področij, to so delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje ter presečno področje nasilje. Švedska ponovno sega na vrh indeksa (83,8), sledita ji Danska (77,4) in Francija (75,1), najslabše pa so uvrščene Romunija (54,4), Madžarska (53,0) in Grčija (52,2), ki je ponovno na zadnjem mestu.

Slovenija na 11. mestu

Na podlagi dveh indikatorjev, ki merita področje dela (udeležba na trgu dela ter segregacija in kakovost delovnih mest), je Slovenija dosegla za 0,2 točke manj glede na lansko leto, in sicer zaradi povečanja spolne segregacije pri zaposlovanju.

Kaj se dogaja na tem področju? Kakšne spremembe potrebujemo? Irena Štamfelj je jasna: »Na tem mestu z veseljem pričakujemo Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za naslednje petletno obdobje (2021–2025), ki je v pripravi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pričakujemo, da bo obravnavala tudi vprašanja spolne segregacije v izobraževanju in posledično na trgu dela.«

Politični odločevalci pravijo, da je v Sloveniji izziv tudi spolna segregacija na področju izobraževanja. Kar 41,2 odstotka študentk v primerjavi s 16,8 odstotka študentov se šola na področju izobraževanja, zdravstva in blaginje ali humanistike in umetnosti. Pri tem Slovenija ne odstopa bistveno od povprečja Evropske unije.

Iz tega izhajajo tudi t. i. ženski poklici, ki so praviloma slabše plačani. Kakšna je največja plačna vrzel in v katerih dejavnostih? »Res je,« pravi Irena Štamfelj. »Po podatkih Statističnega urada RS je največja plačna vrzel med spoloma v dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti, kjer moški v povprečju zaslužijo 24,4 odstotka več kot ženske, sledita izrazito feminizirani dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo ter izobraževanje. V zdravstvu in socialnem varstvu plačna vrzel znaša 23,3 odstotka, v sektorju izobraževanja pa ženske zaslužijo v povprečju 15,4 odstotka manj kot njihovi moški kolegi. Za Slovenijo tudi velja, da je plačna vrzel večja v javnem kot v zasebnem sektorju.«

Pogospodinjenje žensk spet večje

Neenaka zastopanost je tudi na področju neformalnega družinskega, gospodinjskega in skrbstvenega dela. Vemo, da ga ženske še vedno opravijo bistveno več kot moški. Zadnji podatki kažejo, da 35 odstotkov žensk v primerjavi z 28 odstotki moških vsaj eno uro na dan opravlja skrbstveno delo ali pomaga pri izobraževanju družinskih članov in članic, trikrat več žensk kot moških vsaj eno uro na dan porabi za gospodinjska opravila.

Zdi se, da so na tem področju premiki, a ne nujno v pravo smer. Vse glasnejša so opozorila, da gremo v smeri pogospodinjenja žensk tudi pri nas. Kaj kažejo izkušnje?

»Pri tem odgovoru se ne moremo izogniti pandemiji covida-19, ki le še poglablja neenakosti med moškimi in ženskami,« opozarja Irena Štamfelj. »Vrtci in šole so že drugič v tem letu zaprli vrata, večji del bremena skrbi za otroke, njihovo šolanje, pripravo obrokov in drugih gospodinjskih del zopet odpade na ženske. Ženske se s tem odpovedujejo delu zaslužka v plačani zaposlitvi, dolgoročno tudi morebitnemu napredovanju. Nekatere, zlasti zaposlene v prekarnih oblikah dela, pa so se morale celo odpovedati plačani zaposlitvi. Po ocenah številnih organizacij, kot je Eurofo­und, so se razlike med spoloma v EU z vidika brezposelnosti, deljenja gospodinjskih opravil in ekonomske varnosti v luči koronakrize le še povečale. Vse to pa vodi v revščino v starosti.«

Ženske v Evropski uniji še vedno zaslužijo manj kot moški

Razlika v plačah med spoloma v 27 državah EU se je od lanskega leta nekoliko zmanjšala, po zadnjih ugotovitvah Eurostata s 14,5 na 14,1 odstotka. A to ne velja za Slovenijo.

Kakšen je pri nas ta podatek? Irena Štamfelj odgovarja: »Zaskrbljujoče je, da Slovenija v zadnjih letih dosega največjo rast plačne vrzeli med spoloma med vsem državami članicami EU, medtem ko je na drugi strani večina držav članic plačno vrzel zmanjševala. V Sloveniji se je plačna vrzel od leta 2010 (0,9 odstotka) povečala za 8,4 odstotne točke in je tako v letu 2018 znašala že kar 9,3 odstotka (Eurostat, 2020). Poleg Slovenije se je plačna vrzel po letu 2014 povečevala le še na Hrvaškem, Malti in Portugalskem. Dejstvo je, da v Sloveniji plačna vrzel ni pomembna politična tema, saj ni politične volje, da bi se sprejeli sistemski ukrepi, kot je obveznost spremljanja plač po spolu na ravni delovnih mest, za njeno dejansko zmanjševanje in postopno odpravo.«

Stekleni strop

Vse manj imajo ženske v Sloveniji tudi družbene moči. Na tem področju je naša država dosegla 55,0 točke, kar je v primerjavi z lanskim letom za 2,6 točke manj. Statistika je posledica manjšega števila ministric v vladi, poslank v državnem zboru ter svetnic v občinskih in mestnih svetih. Zmanjšal se je tudi delež žensk v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, kot tudi delež žensk v upravi centralne banke.

Na naše vprašanje Ireni Štamfelj, kaj je po njenem mnenju vzrok za to, je odgovorila: »Izkušnje kažejo, da se delež žensk na najvišjih položajih tako v politiki kot v gospodarstvu najhitreje povečuje v državah, ki so sprejele zavezujoče zakonodajne ukrepe (tj. spolne kvote). V Sloveniji se je delež žensk v politiki v zadnjih dveh desetletjih povečeval še zlasti po uvedbi obveznih spolnih kvot na kandidatnih listah po letu 2006.« Kljub večletnim pozitivnim trendom pa je število poslank in ministric znova pod povprečjem EU. Prav tako na področju zastopanosti žensk v gospodarstvu največjo enakost dosegajo v državah, kjer imajo uzakonjene spolne kvote (Francija – presegla 40-odstotno zastopanost obeh spolov v upravnih odborih, Belgija, Italija, Nemčija). V Sloveniji, kjer zavezujoče zakonodaje (še) nimamo, je delež žensk v upravnih odborih pod povprečjem EU (28,7 odstotka) in znaša 21,6 odstotka.

Evropski dan enakega plačila

To je določen dan v letu, ko ženske simbolično prenehajo prejemati plačilo za enako delo v primerjavi s svojimi moškimi kolegi, čeprav ga bodo opravljale do konca leta. Letos je bil evropski dan enakega plačila 10. november. Pred tem simboličnim dnevom so Věra Jourová, podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost, Nicolas Schmit, komisar za delovna mesta in socialne pravice, in Helena Dalli, komisarka za enakost, dali skupno izjavo: »Ženske in moški so enakopravni. Ker želi Evropa okrevati po pandemiji, potrebuje za to vse talente in veščine. Vendar delo žensk ni enako cenjeno kot delo moških. Še vedno v povprečju zaslužijo 86 centov za vsak evro, ki ga moški zasluži v Evropi. Ženske tako delajo 51 dni več, da zaslužijo enako kot moški kolegi.«

Tudi zdravje Slovenk vse bolj peša

Na področju zdravja Slovenija dosega 86,9 točke oziroma za 0,2 točki manj kot lani. Podatki kažejo, da moški svoje zdravje še vedno ocenjujejo bolje kot ženske, kljub temu da je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju šest let daljša v primerjavi z moškimi. Razlik v spolu pa ni mogoče zaslediti pri dostopnosti do zdravstvenih storitev, pravijo na Evropskem inštitutu za enakost spolov.

Podatki so seveda nastali še pred epidemijo koronavirusne bolezni 19 in le upati je, da niso zaradi nje za ženske še slabši.

Irena Štamfelj: »Psihični pritiski na ženske so zaradi večjih obremenitev v luči sedanjih razmer do trikrat večji kot pri moških, omejen je tudi dostop do ginekoloških storitev, kontracepcije ipd., povečano je nasilje nad ženskami v intimni sferi. Kolikšne bodo dolgoročne posledice za duševno in siceršnje zdravje žensk, se bo še pokazalo, verjetno pa ne bodo nezanemarljive. Pri dostopnosti do storitev glede na vse večje težnje po privatizaciji zdravstvenega sistema, nedopustno dolge čakalne dobe ter da bi se izognili temu, plačevanje iz žepa za zdravstvene preglede, lahko pričakujemo tudi na tem področju vse večje razkorake med ženskami in moškimi oz. bogatimi in revnimi, torej med tistimi, ki si lahko privoščijo plačilo zdravstvenih pregledov, in tistimi, ki si tega ne morejo. Ženske tudi tukaj zaradi nižjih zaslužkov potegnejo krajši konec.«

Breme na plečih žensk

»Ukrepi, ki se sprejemajo za spopadanje z epidemijo, ne upoštevajo načela integracije enakosti spolov, temveč razlike v škodo žensk le še poglabljajo,« še opozarja naša sogovornica.

Prvič, ženske opravljajo poklice, ki so se v tej krizi izkazali za nujne. Govorimo o zdravstvenih delavkah, delavkah v socialnem varstvu (90 odstotkov vseh je žensk), trgovkah, čistilkah ipd. Gre za poklice s slabimi delovnimi pogoji, veliko verjetnostjo za okužbo, visoko intenzivnostjo dela ter emocionalnimi obremenitvami na eni strani ter slabim plačilom na drugi. Drugič, ženske so množično zaposlene tudi v sektorjih, ki so zaradi ukrepov zajezitve širjenja epidemije najbolj prizadeti, to so gostinstvo, turizem, osebne storitve, kot so frizerstvo, kozmetične storitve ipd., in med prvimi zgubljajo prihodke in zaposlitve. Tretjič, z zaprtjem vrtcev in šol se ženske potiska iz plačanega dela v zasebno sfero. Ta kriza še enkrat kaže na to, da si je za enakost treba stalno prizadevati.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je izšel v najnovejši, drugi novembrski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!