Proč s socialnim dampingom: Gradbeništvo po epidemiji novega koronavirusa

29. 5. 2020

Sindikati, ki delujejo v gradbeni dejavnosti, že vrsto let opozarjajo na nujnost sprememb na področju javnih naročil, ki bi morala v večji meri upoštevati socialne kriterije za izbor izvajalcev, v prvi vrsti zavezanost delodajalcev h kolektivnim pogodbam in spoštovanju delovne zakonodaje. Na to so znova opozorili tudi na današnji novinarski konferenci.

Ker po epidemiji novega koronavirusa prihaja širša kriza ter z njo tudi višja brezposelnost, je še toliko boljo pomembno, kot opozarjajo sindikati, da so v gradbene projekte v Sloveniji vključeni domači izvajalci. Slovensko gradbeništvo se namreč sooča z nelojalno konkurenco, in sicer tako na trgu gradbenih storitev kot tudi na trgu dela. Pri tem ima prste vmes tudi država. Ta pri infrastrukturnih projektih domačim podjetjem ne omogoča enakih pogojev v konkurenčni tekmi s podjetji, ki prihajajo iz tretjih držav, kar pomeni, da morajo domači ponudniki plačevati višje plače svojim zaposlenim, medtem ko lahko konkurenčna podjetja iz tujine na istih projektih svoje delavce plačajo slabše.

Na srečanju z mediji je Oskar Komac, sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD), najprej izpostavil, da so bili na sindikati vedno kritični do nelojalne konkurence v gradbeništvu, do rušenja socialnih standardov in dampinga, ki smo mu pogosto priča v omenjeni dejavnosti, zato so s predlogom interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, ki je v državnem zboru v obravnavi po nujnem postopku, zelo zadovoljni. Ta slovenskim gradbenim podjetjem prinaša večje možnosti za sodelovanje pri domačih infrastrukturnih podjetjih, delavcem pa boljši socialni položaj. Ključno pri predlogu, ki ga je včeraj potrdil odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor, je namreč to, da predvideva, da so pri javnih naročilih upoštevane smernice Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Na podlagi omenjenih predpisov na javne razpise, kot je povedal Komac, ni treba vabiti ponudnikov iz tretjih držav, ki niso podpisnice sporazumov z EU, ki določajo recipročnost pri upoštevanju okoljskih, delavskih in drugih standardov. Tako je mogoče preprečiti, da bi na razpisih sodelovala podjetja, ki bi zaradi nižjih standardov lahko nastopila z dampinškimi cenami. Z dampingom pa se iz države odlijejo tudi vsi davki in prispevki ter izostanejo številni multiplikativni učinki, je še opozoril sindikalist.

Tako Komac kot predsednik KSS Pergam Jakob Počivavšek sta z vidika preprečevanja socialnega dampinga posebej pozdravila na pobudo sindikatov sprejeto dopolnilo k predlogu zakona, ki določa, da so v postopkih javnega naročanja za pomembne investicije vsi gradbeni izvajalci in podizvajalci v dejavnosti gradbeništva zavezani k spoštovanju veljavne kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti. Si pa sindikalisti želijo čim hitrejšo razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe, da bodo dodatnih pravic deležni prav vsi delavci v gradbeništvu in ne zgolj tisti, ki delajo pri podpisnikih kolektivne pogodbe.

Pomembni multiplikativni učinki

Jakob Počivavšek je še izpostavil pomen gradbeništva, ki je praktično v vseh gospodarskih krizah v zgodovini s svojimi investicijami odigralo izjemno pomembno vlogo. Sindikati ocenjujejo, da bo tudi tokrat podobno. Pomembno je torej, da se dejavnost v čim večji meri zažene, saj ima številne multiplikativne učinke tudi za številne druge panoge, povezane z njo, je povedal sindikalist. Ker je bil socialni damping v preteklosti eden od razlogov za otežen dialog med socialnimi partnerji, pritisk na ceno dela pa zato relativno visok, sindikati zdaj pričakujejo tudi nadaljevanje socialnega dogovarjanja.

Franc Niderl, predsednik SDGD, je opozoril na še nekatere druge nerešene težave na področju gradbeništva ter med drugim pozval k ureditvi t. i. paritetnih skladov, s katerimi bi bilo – po vzoru iz tujine – mogoče zagotoviti dodatno stabilizacijo gradbenega trga ter zaščititi tako podjetja kot njihove zaposlene pred različnimi nihanji, ki so v gradbeni dejavnosti sicer stalnica.

Predsednik Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije pri KSS Pergam Anton Turk pa je omenil, da gradbinci skrbijo tudi za razvoj javne prometne infrastrukture, kar je pomembno pri zagotavljanju učinkovite mobilnosti.

Številni izzivi in nerešena vprašanja v gradbeništvu kljub povedanemu sicer ostajajo, je pa predlog zakona za zagon investicij po epidemiji po mnenju sindikalistov torej korak v pravo smer.