Stop izigravanju pravic voznikov

13. 9. 2018

V dejavnosti prevoza blaga je veliko anomalij in kršitev. Veliko zaposlenih je prestrašenih in brezpravnih, mnogi se ne zavedajo svojih pravic in si ne upajo sindikalno delovati. Kaj je od njih kljub tem zagatam izvedel Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), pišemo v 17. številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS.

Bolj kot zaslužek v dejavnosti so problem pogoji dela, delovni čas in nečloveški odnos delodajalcev, poudarjajo v SDPZ. Voznik tovornjaka je zelo deficitaren poklic, kar bi v normalnih tržnih razmerah pomenilo zvišanje plač (imajo  namreč plačo daleč pod slovenskih povprečjem, povprečno dobijo okoli 1100 evrov bruto) in izboljšanje delovnih pogojev, a delodajalci s svojim ravnanjem izkrivljajo konkurenco. Računica se jim kljub občasnim inšpekcijskim kaznim izide in nepošteno prakso nadaljujejo. Voznike dobivajo iz držav nekdanje Jugoslavije in še iz drugih držav EU, obdobje, ko mora tujec opravljali delo pri delodajalcu, ki ga je pripeljal v državo, pa bi radi še podaljšali z enega na pet let. To bi še povečalo odvisnost teh delavcev od nepoštenih delodajalcev.

Strokovni sodelavec ZSSS Marko Tanasić in vršilka dolžnosti generalne sekretarke SDPZ Saška Kiara Kumer sta opozorila na težek položaj voznikov.
Tanasić je pokazal tudi nedopusten sporazum, ki ga je želel delodajalec »ugledne« slovenske firme podtakniti tujemu delavcu, a ko je ta dejal, da ga bo pokazal sindikalnemu svetovalcu, mu ga je iztrgal iz roke in ga del iztrgal. sta opozorila na težek položaj voznikov. Tanasić je pokazal tudi nedopusten sporazum, ki ga je želel delodajalec »ugledne« slovenske firme podtakniti tujemu delavcu, a ko je ta dejal, da ga bo pokazal sindikalnemu svetovalcu, mu ga je iztrgal iz roke in ga del iztrgal.

SDPZ je s svojo akcijo ozaveščanja in opolnomočenja voznikov potrdil svoje vedenje o tem, da se delavci svojih pravic ne zavedajo, potrdili pa so tudi, da se nepoštene prakse le še razraščajo.

Plače, delovni čas in pogoji dela

Zlasti pereča področja so plače, delovni čas in pogoji dela. Najpogosteje voznike delodajalci plačujejo po prevoženem kilometru tako, da izplačajo minimalno plačo in več dodatkov, nekateri naj bi dobili določen odstotek od opravljenega posla, a delavci nimajo vpogleda v te posle. Plačilnih list pogosto ne dobijo, nekateri ne vedo, kaj je dopust, marsikdo pa ne dobi plačane bolniške odsotnosti, čeprav delodajalec dobi nadomestilo z zavoda za zdravstveno zavarovanje.

»Delal sem brez svojih papirjev, dajal sem v tovornjak tujo kartico ali magnet, našel sem se v tej brezizhodni situaciji, bilo je strašno, ampak sem moral zdržati.«
»Praksa je bila, da se pogodba o zaposlitvi sklene za minimalno plačo, nato pa smo plačani po nekakšnih dnevnicah oz. pozitivni stimulaciji, pogosto pa nam zmanjšajo oziroma ne izplačajo dogovorjene plače.«
»V pogodbi nam piše, da obstaja pozitivna in negativna stimulacija, ampak če se s tovornjakom zgodi kaj nepredvidenega, kakšna nesreča, mora ves znesek popravila kriti voznik. V obrokih se mu odtegne od plače. Prav tako se ne prizna, ko smo na bolniški. Bolniške nam ne prizna, zahteva pa od nas, da mu dostavimo dokazila.«
»Vse dokumente sem plačal sam, tudi zdravniški pregled, tudi vizo in njeno podaljšanje. Ko pa odideš iz podjetja, tudi če si delal cel mesec, ti vedno izplača zgolj minimalno plačo.«

Pri delovnem času je pogosta kršitev delo s tujimi karticami voznika, veliko je uporabe magnetov za prelisičenje tahografov, v SDPZ pa so zaznali tudi prakso menjave voznikov s tovornjaka na kombi, kjer tahograf ni obvezen (SDPZ si za to prizadeva), nato spet na tovornjak.

Vozniki pogosto opozarjajo tudi na preprečevanje sindikalnega organiziranja, zlasti pa tudi na nedostojen in nečloveški odnos slovenskih delodajalcev, še posebej do tujih delavcev. Pogosto so deležni žalitev, omalovaževanj, zmerjanj, ob tem pa opravljajo delo v tovornjakih, ki niti ne izpolnjujejo osnovnih tehničnih pogojev ali so celo pretovorjeni.

Kako naprej?

Delodajalci so pravi mojstri slabe prakse izigravanja pravic voznikov. SDPZ si že več kot deset let prizadeva pravice voznikov urediti s socialnim dialogom in sklenitvijo kolektivne pogodbe dejavnosti. Potem ko so jo odpovedali, delodajalci ne kažejo resnega interesa za sklenitev nove. Plače so zato nizke, saj delodajalce omejujeta le zakon o delovnih razmerjih in zakon o minimalni plači. Zanimivo je tudi, da morebiten vtis, da je kršitev pravic delavcev pri tujih delodajalcih več kot pri slovenskih, ne drži.
Slabe delodajalce, pri katerih ne morejo in ne želijo več delati, želijo tuji delavci zapustiti takoj, ko imajo za to izpolnjene pogoje. Pogosto pa svojih pravic ne razumejo in ne poznajo, zato to težko storijo. Delodajalci jih vežejo nase z nezakonitimi pogodbami, ki predvidevajo dolgove in stroške, in  na številne nedopustne načine.

Bogata praksa in zgodovina izkoriščanja voznikov se mora končati. Ureditev razmer v dejavnosti pa ni odvisna le od sindikalnega aktivizma. Svoje morajo narediti tudi delodajalci in država.

Več si preberite na spletni strani SDPZ.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!